Slovensko kmetijstvo se sooča z vedno novimi izzivi, ki zahtevajo inovativne rešitve za ohranjanje konkurenčnosti in povečanje produktivnosti. Eden izmed takšnih izzivov, s katerimi se soočajo številni kmetovalci, je upravljanje z oddaljenimi pašniki. Na Kmetiji Kukenberger, ki se nahaja v Gorenjih Ponikvah pri Trebnjem, so se s tem problemom soočili na izjemno inovativen način z razvojem "prevoznega molzišča". Ta rešitev ne le da poenostavlja vsakodnevne kmetijske procese, ampak predstavlja tudi pomemben korak k večji učinkovitosti in trajnostnemu razvoju podeželja.
Izziv Oddaljenih Pašnikov in Potreba po Inovaciji
Toni Kukenberger, mladi inovativen kmet, ki je ostal na domači kmetiji in se odločil za nadaljevanje družinske tradicije, je prepoznal specifično težavo, s katero se sooča njegova kmetija. Osrednje poslopje kmetije se nahaja sredi vasi, medtem ko so obsežnejše površine, namenjene paši živine, oddaljene več sto metrov. Ta razdalja predstavlja logistično oviro, saj vsakodnevno prihajanje in odhajanje živine z oddaljenih pašnikov v hlev na molžo ni le zamudno, temveč tudi energetsko potratno in stresno za živali. V poletnih mesecih, ko je molža potekala dvakrat dnevno, je ta izziv postal še toliko bolj pereč.
"Možnosti za pašo so dobre, ni pa mogoče krav vsak dan pripeljati v hlev na molžo, zato je bilo treba pripeljati molžo na pašo," pojasnjuje Toni Kukenberger. Ta izjava poudarja bistvo problema: namesto da bi živali prihajale k molzišču, je molzišče tisto, ki pride k živalim.
Prevozno Molzišče: Inovativna Rešitev na Kolesih
Rešitev, ki jo je razvil Toni Kukenberger, je "prevozno molzišče". To je v bistvu mobilna enota, ki je zasnovana kot prikolica, pritrjena na traktor. Ta prikolica je opremljena z vsem potrebnim za izvedbo molže na terenu. Ko je čas za molžo, se prikolica preprosto zapelje do črede, ki se nahaja na paši.
Proces poteka na naslednji način: "Prevozno molzišče je prikolica, ki je pripeta za traktor, ki jo zapeljemo do krav na paši. Tam gredo krave na prikolico, jih pomolzemo, mleko zberemo v sod in ga pripeljemo na hlajenje." Ta sistem omogoča, da se molža izvede neposredno tam, kjer se živali nahajajo, kar bistveno zmanjša potrebo po njihovem premikanju. Po končani molži se prikolica vrne na kmetijo, kjer se jo pripravi za naslednjo uporabo. "Doma molzišče pripravimo na naslednjo molžo, to poteka poleti dvakrat dnevno, vsak dan," dodaja Kukenberger.
Sam načrt in izvedba te inovativne prikolice sta plod Kukenbergerjevega lastnega dela in znanja, kar dodatno poudarja njegovo podjetnost in praktično naravnanost.
Pomen Inovativnosti v Kmetijstvu in Podpora Mladih Prevzemnikov
Primer Kmetije Kukenberger in njenega prevoznega molzišča je odličen primer, kako inovativnost lahko reši konkretne probleme v sodobnem kmetijstvu. Ta projekt je bil prepoznan kot izjemno inovativen, kar je Toniju Kukenbergerju prineslo priznanje za inovativnega mladega kmeta. Izbor za inovativnega mladega kmeta poteka že desetič, slovesne prireditve pa se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.
Predsednik Pahor je ob tej priložnosti poudaril pomen razumevanja in podpiranja mladih na podeželju, še posebej tistih, ki kažejo inovativnost. "Ko govorimo o kmetu, pomislimo na tradicijo, delavnost. A prav spodbujanje inovativnosti je izjemnega pomena. Ti kmetje namreč stremijo k novemu, drugačnemu, boljšemu, večjemu," je dejal Pahor. Poudaril je tudi krepitev pomena samooskrbe in ohranjanja slovenske zemlje v zadnjih letih.
Toni Kukenberger je po prejemu priznanja izrazil svoje zadovoljstvo in poudaril vlogo svoje družine pri njegovih projektih. "Če so ideje, ki so perspektivne in so ekonomsko ter smiselno postavljene, jih je treba podpirati. Mene družina zelo podpira, zato je bilo mogoče dosedanje projekte tudi izvesti," je poudaril. Priznanje je zanj predstavljalo največje do sedaj.
S tem se strinjajo tudi drugi deležniki v agroživilski verigi. Gregor Rovanšek, predsednik uprave Deželne banke Slovenije d. d., poudarja, da so projekti, kot je Agrobiznis, izjemno pomembni za slovenski agroživilski trg, saj dajejo glas podjetnim kmetovalcem in krepijo ozaveščenost javnosti o pomenu samooskrbe. Jure Hočevar, direktor Poslovanja z agro segmentom v NLB, dodaja, da banka NLB aktivno podpira kmetovalce pri soočanju z izzivi sodobnega časa, vključno z investicijami v avtomatizacijo in digitalizacijo, ter spodbuja ekološko kmetovanje in naložbe za večjo samooskrbo. Posebej poudarjajo podporo mladim prevzemnikom kmetij s strokovnimi nasveti in prilagojenimi finančnimi rešitvami.
Prihodnost Kmetije Kukenberger: Sirarna kot Naslednji Korak
Uspeh s prevoznim molziščem Tonija Kukenbergerja ni konec njegovih inovativnih podvigov. Že načrtuje naslednji projekt, ki bo še dodatno nadgradil njegovo kmetijsko dejavnost. "Ko je bila podeljena nagrada, je Kukenberger že napovedal, da ga že čaka naslednji projekt, to bo sirarna, ki bo omogočila lažje delo in večji obseg pridelave." Ta sirarna bo omogočila nadaljnjo predelavo mleka na kmetiji, kar lahko vodi do dodane vrednosti in večje konkurenčnosti.
Širši Kontekst: Trajnostni Razvoj in Lokalna Preskrbovalna Veriga
Primer Kmetije Kukenberger se umešča v širši kontekst prizadevanj za trajnostni razvoj slovenskega podeželja in krepitev lokalnih preskrbovalnih verig. Mnogi direktorji podjetij v agroživilski industriji poudarjajo pomen teh vrednot. Vinko But, direktor Mlekarna Celeia, d.o.o., izpostavlja zvestobo tradiciji slovenskega mlekarstva in lokalni prireji ter razvoj inovativnih pristopov za prihodnost. Miran Božič, direktor Mlekarne Planika, poudarja proizvodnjo zdrave, varne hrane iz lokalnih surovin na inovativen način.
Branko Ravnik, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, opozarja na pomen lokalnih preskrbovalnih verig kot protiutež globalnim prehranskim sistemom. Poudarja, da to ni pomembno le za obvladovanje kriznih situacij, ampak tudi za ohranjanje raznolikosti, tradicije in krepitev lokalne ekonomije. Mag. Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita d.d., poudarja varno, sledljivo in nadzorovano pot hrane od pridelave do mize, s spoštovanjem do okolja.
Dr. Igor Hustić, direktor Tovarne olja GEA d.o.o., izpostavlja pomen sodelovanja, inovacij in spoštovanja tradicije za soustvarjanje trajnostne in konkurenčne agroživilske panoge. Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, z.o.o., pa poudarja, da zadruge sledijo času z digitalizacijo, trajnostnimi praksami in razvojem inovativnih produktov, s čimer postajajo vplivni akterji na področju preskrbe s hrano.
Dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, potrjuje podporo projektu Agrobiznis, saj zbornica svetuje in spodbuja gospodarnega ter okolju prijaznega kmetovanja. Silvan Peršolja, direktor, pri pridelavi vin poudarja spoštovanje do zemlje, skupnosti in prihodnjih generacij ter prenašanje znanja iz roda v rod, kar je filozofija, ki jo sledijo tudi projekti Agrobiznis.
Vsi ti vidiki - od inovativnih rešitev posameznih kmetij, kot je Kmetija Kukenberger, do strateških usmeritev večjih podjetij in podpore institucij - prispevajo k močnejšemu, bolj trajnostnemu in samooskrbnemu slovenskem kmetijstvu. Toni Kukenberger s svojim prevoznim molziščem ne predstavlja le iznajdljivega kmeta, temveč tudi vizionarja, ki s praktičnimi inovacijami gradi prihodnost slovenskega podeželja.
Povezovanje Kmetije z Lokalno Skupnostjo in Širše
Vloga Kmetije Kukenberger se ne omejuje le na inovativno reševanje lastnih izzivov. S svojim delom in izkazano inovativnostjo postaja zgled drugim kmetovalcem, predvsem mladim prevzemnikom. Projekti, kot je Agrobiznis, ki jih omenjajo številni sogovorniki, igrajo ključno vlogo pri povezovanju kmetov s širšo družbo, s potrošniki in z drugimi deležniki v verigi preskrbe s hrano.
Mag. Janez Rebec, predsednik uprave Pivka perutninarstvo in direktor Delamarisa, izpostavlja pomen podpiranja podjetništva in povezovanja v skupini Pivka - Delamaris. Poudarja, da poznavanje trga, zdrava konkurenca, pomoč in solidarnost vodijo k inovativnosti, razvoju in rasti, kar je mogoče doseči le kot povezana skupnost, ki povezuje celotno verigo od kmeta do trgovske police.
Ta povezovalna vloga je ključna za krepitev lokalne ekonomije in zagotavljanje kakovostne, varne ter sledljive hrane. Ko potrošniki prepoznajo trud, inovativnost in odgovornost slovenskih kmetov, kot je Toni Kukenberger, se ustvarja zaupanje v domače pridelke. To zaupanje je temelj za nadaljnjo rast in razvoj slovenskega agroživilskega sektorja.
Vse več kmetij se zaveda pomena vlaganj v sodobne tehnologije, kot so avtomatizacija in digitalizacija, ki jih omenja Jure Hočevar iz NLB. Te naložbe niso le sredstvo za povečanje produktivnosti, temveč tudi za izboljšanje kakovosti življenja na kmetiji in zmanjšanje fizičnega napora. Prevozno molzišče Kmetije Kukenberger je odličen primer, kako lahko relativno preprosta, a domiselna rešitev bistveno izboljša vsakdanje delo.
Spodbujanje ekološkega kmetovanja, kot ga omenja Hočevar, in trajnostne prakse, kot jih poudarjajo v Kleti Brda, so prav tako ključni za prihodnost. Skrb za zemljo in okolje, ki jo izkazujejo slovenski kmetovalci, je temelj za zagotavljanje zdravih pridelkov za prihodnje generacije.
V tem kontekstu je izjemno pomembno, da se zgodbe uspešnih in inovativnih kmetov, kot je Toni Kukenberger, slišijo in promovirajo. Agrobiznis, kot platforma za promocijo podjetništva in inovativnosti v kmetijstvu, igra ključno vlogo pri tem. Podpora mladih prevzemnikov, kot jo zagotavljajo v NLB in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, je naložba v prihodnost slovenskega podeželja.
Priznanja, kot je naziv inovativnega mladega kmeta, ne predstavljajo le osebnega uspeha, temveč tudi spodbudo za celoten sektor. Pokazujejo, da se trud, znanje in podjetnost na podeželju obrestujeta in da je prihodnost slovenskega kmetijstva v rokah mladih, inovativnih posameznikov, ki so pripravljeni sprejemati izzive in iskati nove poti. Kmetija Kukenberger s svojim prevoznim molziščem je živahen dokaz te vizije.
tags: #prevozno #molzisce #kmetija #kukenberger