Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju: Praznovanje biotske pestrosti in 100-letnice Alpskega varstvenega parka

Bohinj in širše območje Julijskih Alp se ponovno prebujajo v pisano paleto dogodkov, ki skozi pester nabor dejavnosti slavijo izjemno biotsko pestrost tega gorskega območja. Osrednji dogodek, 18. Mednarodni festival alpskega cvetja, ki poteka med 24. majem in 22. junijem, se letos poklanja tudi pomembni 100. obletnici podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. S podporo projekta FRACTAL, ki si prizadeva za spodbujanje zelene infrastrukture v alpskih naseljih, so dogodki festivala letos presegli meje bohinjske doline in se razširili po celotnih Julijskih Alpah, kar omogoča širše doživetje bogastva narave in kulture.

Pisani cvetlični travnik v Julijskih Alpah

Botanični izleti in raziskovanje alpskega rastlinstva

Festival ponuja bogat program za ljubitelje narave, od botaničnih izletov do vodenih ogledov alpskih botaničnih vrtov. Obiskovalci imajo priložnost spoznati pisani cvetlični svet, ki marsikoga navdušuje in mu daje navdih. Zakaj obstaja tako velika raznolikost, katere barve prevladujejo in kateri rastlini pripadajo, bomo lahko ugotavljali skupaj z najmlajšimi na posebej prilagojenih izobraževalnih delavnicah.

Že 18. maja se je začelo z odprtjem sezone na Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni, obeležujoč Mednarodni dan muzejev. Pocarjeva domačija, ena najstarejših ohranjenih v Triglavskem narodnem parku, predstavlja izjemen spomenik arhitekturne in etnološke dediščine, z bogato zbirko bivalne opreme, orodja in predmetov, ki pričajo o življenju prebivalcev Gornjesavske doline, ki so se skozi stoletja borili z naravo za svoj kruh. Razstava, ki je bila prvotno predstavljena v Kranjski Gori, prikazuje značilnosti planšarske kulture tega območja.

  1. junija je ob 9. uri potekalo odprtje festivala pri Robiču, ki je napovedal začetek bogatega dogajanja. Obiskovalci so imeli priložnost doživeti alpski botanični vrt z vsemi čutili, saj so vodenja potekala ob 11.00, 12.00 in 13.00. Te izkušnje so namenjene poglobljenemu razumevanju alpskega rastlinstva in njegovega pomena.

Posebej zanimiv je bil botanični izlet po Gorjušah z dr. Jaka Čopom, ki je potekal 3. junija. Ta enourni sprehod skozi izjemno naravo in kulturno krajino Julijskih Alp je bil namenjen utrjevanju zavedanja o neverjetni lepoti, posebnosti in raznolikosti Julijskih Alp ter poudarjanju pomena zavarovanja Doline Triglavskih jezer pred natančno 100 leti.

  1. junija je bil posvečen barjem, ki predstavljajo zelo redek in ranljiv življenjski prostor v Sloveniji, a so z biološkega in ekološkega stališča izjemno zanimiva in edinstvena. Na območju Pokljuke se nahajajo najbolj južno ležeča barja v Evropi, ki so še ohranjena. Obisk učne poti Šotno barje Goreljek, ki je bila nedavno prenovljena, ponuja vpogled v številne zanimivosti, ki jih morda še ne poznamo. Na teh območjih uspevajo rastline, ki jih ne najdemo nikjer drugje, kot so različne vrste šotnih mahov, rosika, rožmarinka, nožničavi munec, dlakava mahovnica in barjanska kopišnica.

Alpski botanični vrt Juliana

Praznovanje filmske in arhitekturne dediščine

Festival ponuja tudi vpogled v kulturno dediščino. 7. junija je potekala brezplačna projekcija prvega slovenskega nemega celovečernega filma "V kraljestvu Zlatoroga". Ta film, ki so ga posneli mladi navdušeni alpinisti Turistovskega kluba Skala, je pomemben mejnik v zgodovini slovenske filmske umetnosti in je bil ustvarjen z namenom popularizacije gorništva. Film je oživel čudovito slovensko zemljo in njene ljudi, prepleten s pridihom romantične zgodbe. Glasba Andreja Goričarja za ta film je bila krstno izvedena ob 100-letnici slovenskega filma leta 2005, kasneje pa je bila pripravljena tudi kvartetna različica. Ta projekcija je del obeleževanja 100-letnice ustanovitve Alpskega varstvenega parka in uvodni dogodek v Forum Alpinum 2024.

Premiera slovenskega filma: Inventura

Prav tako 7. junija se je odprla razstava arhitekturnega natečaja Costructive Alps, ki nagrajuje trajnostno gradnjo in prenovo na območju Alpske konvencije. Na razstavi so bili predstavljeni nagrajeni in nominirani projekti, ki kažejo, kako lahko trajnostna arhitektura oblikuje identiteto krajev in ustvarja prostore, v katerih se ljudje počutijo dobro. Ob odprtju razstave je potekal pogovor z zakoncema Karničar, čigar Šenkova domačija na Zgornjem Jezerskem je prejela posebno priznanje na zadnjem natečaju, ter z arhitektko Marušo Zorec, članico mednarodne žirije. Šesti natečaj za arhitekturno nagrado Constructive Alps 2022 je bil za Slovenijo še posebej uspešen, saj so bili trije slovenski projekti uvrščeni v ožji izbor 31 projektov.

Kulinarika in zelena infrastruktura

Festival v Bohinju ponuja tudi priložnost za spoznavanje kulinarične dediščine. Tradicionalne jedi, prepletene z lokalnimi surovinami in pripravljene pod strokovnim vodstvom, se spogledujejo z visoko kulinariko. Katica Mikelj, z več kot 30 letnimi izkušnjami na področju gostinstva, vsako leto s svojim znanjem navdušuje udeležence usposabljanj in tečajev v okviru festivala.

Pomemben del festivala je tudi ozaveščanje o pomenu zelene infrastrukture. 6. junija je bila poudarjena vloga rastlin, ki urejajo in skrbijo za zelene površine, od majhnih kotičkov do obsežnih parkov. Zanimivo je, kako ljudje pogosto občudujejo pisane cvetoče travnike, medtem ko si na domačem vrtu želijo popolnoma zelene travnate površine brez cvetočih marjetic ali deteljice. Gibanje "NO MOW MAY" (Ne kosite maja), ki poteka ponekod v tujini, spodbuja ljudi, da pustijo pomladnemu cvetju na vrtu, da zacveti, preden ga pokosijo. S tem se omogoči opraševalcem, da se nahranijo, saj bo košnja opravljena kasneje. Višina trave ima pomemben vpliv na temperaturo tal in mikroklimo okolice; nizko pokošena trava tla izpostavlja sončnim žarkom in povzroča pregrevanje, medtem ko višja trava tla ščiti pred direktno sončno svetlobo, manj segreva, zadržuje vlago in ohranja nižje temperature. Medalpski sporazum o zeleni infrastrukturi, skupni dokument podpisnikov iz več alpskih držav, bo ponudil sklop rešitev za izboljšanje stanja zelene infrastrukture za občine in kmetijski sektor.

Otroški programi in Zlatorogova pravljična dežela

Za najmlajše obiskovalce je festival še posebej bogat. 24. maja je potekala delavnica "Pisani cvetlični svet", kjer so otroci raziskovali raznolikost rastlin in se učili o cvetočih barvah.

  1. maja je potekala dogodivščina na Zlatorogovi pravljični poti, ki je dolga dva kilometra in vodi ob reki, skozi gozd, čez travnike in mimo Bohinjskega jezera. Na tej poti je otroke čakalo devet junakov bohinjskih ljudskih pravljic, ki so jih zabavali z lesenimi igrali. Dogodek se je začel ob 9:30 in končal ob 14:00, ponujal pa je brezplačen vstop za otroke do 14. leta starosti. V primeru prestavitve dogodka Zlatorogova pravljična dežela na 6. junij ob 17. uri, je bil to premik zaradi nepredvidenih okoliščin.

Ohranjanje naravne in kulturne dediščine v Triglavskem narodnem parku

Travniki v Triglavskem narodnem parku predstavljajo enega najbolj raznovrstnih ekosistemov. Naravno uspevajo tam, kjer so razmere za gozd neugodne, kot so visokogorje, poplavna in močvirna območja, ali kjer je veliko požarov in plazov. Tam, kjer je naravno rastje gozd, pa so travnike ustvarili ljudje, ki jih morajo za ohranitev tudi vzdrževati. V zadnjem času se veliko travnikov zarašča, saj kmetovanje ni več ekonomsko zanimivo, ali pa se jih pretirano gnoji, kar zmanjšuje biotsko pestrost. Grbinasti travniki v Julijskih Alpah so svetovna posebnost, a smo jih zaradi zahtevnega vzdrževanja že veliko izgubili.

Ohranitev teh dragocenih ekosistemov in kulturne dediščine je ključnega pomena za prihodnje generacije. Festival alpskega cvetja v Bohinju s svojim bogatim in raznolikim programom predstavlja odličen način za ozaveščanje o pomenu naravne dediščine, spodbujanje trajnostnega razvoja in praznovanje izjemne biotske pestrosti Julijskih Alp.

    1. je potekal poseben dogodek, kjer so obiskovalci lahko spoznali preurejeno parkovno pot, ki vodi skozi smrekove gozdove do roba Grajske planine in Blejskega barja. Ta pot prekine strnjen gozdni prostor pokljuške planote in se nadaljuje proti zahodu tik ob robu visokega barja. Zaradi ranljivosti barjanskega prostora, na katerega dostop ni dovoljen, obiskovalce opozarjajo informacijske in označevalne table ter lesena ograja, ki preprečuje dostop na to občutljivo območje.
    1. je bila ponovljena brezplačna projekcija prvega slovenskega nemega celovečernega filma "V kraljestvu Zlatoroga", ki je del obeleževanja 100-letnice ustanovitve Alpskega varstvenega parka. Ta dogodek je pomemben del slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji in uvodni dogodek v Forum Alpinum 2024.

tags: #predstava #priznam #bohinj