Občina Bohinj, ki se ponaša s svojim središčem v Bohinjski Bistrici, predstavlja eno izmed občin v Republiki Sloveniji s skupno nekaj nad 5.000 prebivalci. Njen obseg je izjemen, saj zajema prostrano ozemlje v dolini Save Bohinjke, vključno s tesno Sotesko, Nomenjskim kotličem, Spodnjo Bohinjsko dolino, južnim pobočjem Bohinjskega jezera ter Zgornjo Bohinjsko dolino, poleg tega pa obsega še območja na planotah Pokljuka in Jelovica. Severna meja občine se stika s skalnimi stenami in vrhovi, ki se dvigajo nad prepadnim levim bregom Save Bohinjke. Južna meja sledi gorskim planotam in vrhovom bohinjskega grebena ob nekdanji državni meji, ki se razteza od Vogla (1923 mnm) preko Črnega prsta (1844 m) do Možica (1602 m), od tod pa nadaljuje po robu Ratitovčeve planjave, kjer se dvigajo Črni vrh (1487 m), Gladki vrh (1672 m in 1666 m). Zahodna meja poteka po slemenih jugozahodno od jezera, vključno z območji Konjskega vrha (1527 m) in Male Škrbine (1996 m). Vzhodna meja pa obsega še znaten del prave Jelovške planote, kjer najdemo Javorov vrh (1580 m), Macesnovec (1312 m) in Črno peč (1273 m). Večina naselij je grupiranih ob Savi Bohinjki, s središčem v največjem naselju, Bohinjski Bistrici. Nekatera naselja se nahajajo tudi na prvi večji terasi južno nad njo. Ob jezerskem bregu prevladujejo počitniške stavbe, medtem ko nekateri senožeti in rovti nudijo le poletna bivališča. Občina Bohinj obsega 24 naselij, ki so organizirana v štiri krajevne skupnosti: Bohinjska Bistrica, Stara Fužina-Studor, Koprivnik-Gorjuše in Srednja vas.
Jezerski breg, ki se dviga od 0,5 do 2 metra, je obdan s hudourniškimi deltastimi zasipi in šibkimi dolinicami, ki jih odlikujejo periodični potoki, znani kot »Suhe«. Dno kotline je zaznamovano z valovitim gričevjem, kot je Dobrava (593 m), kar pomeni, da je ob reki Savi in glavnem pritoku Bistrici na voljo le malo ravnih površin. Proti jugu se med kotlino in bohinjskim grebenom dvigajo gorske stopnjevine in planote, ki se na vzhodni strani postopoma izravnajo v Jelovico. Območje Bohinja nosi močne sledove ledeniškega delovanja. Na jugovzhodu so se ohranile okrnjene prvotne doline, na primer v Raztokah in v majhnem jezeru Ledim. Pod prisekanimi, osojnimi pobočji se snežišča na nekaterih mestih nahajajo zelo nizko, vse do 800-900 metrov nadmorske višine. Pod najvišjim bohinjskim grebenom pa najdemo velike ledeniške krnice z morenami ter prečne dolinice s kraškim dnom, ki segajo med 1400 in 1600 metrov. Dolinska naselja so povezana v večje gospodarske in upravne enote.
Kmetijstvo v Bohinju je usmerjeno predvsem v rejo živine, še posebej v bohinjsko pasmo, ki je cenjena zaradi plemenskih lastnosti in proizvodnje mlečnih izdelkov, kot je bohinjski sir. Kljub prizadevanjem, poljedelstvo ne krije v celoti domačih potreb. Najbolje uspevajo koruza, pšenica, oves in ajda. Pomembne dohodke kmetom in drugim prebivalcem, vključno z delavci, trgovci in prevozniki, zagotavlja lesna trgovina in industrija. Močno razvit turistični promet prav tako podpira prodajo drugih pridelkov. Manjši pomen imajo obrt, ki se osredotoča na izdelke iz lesa, čebelarstvo, ribištvo z banovinsko ribogojnico, občasno rudarjenje (boksit v Rudnici) ter gostinstvo. Za gojenje poljščin so najprimernejše ravne površine, ki se nahajajo najvišje v široki terasi med 680 in 714 metri nadmorske višine.
Gozdovi, zlasti tisti na apnenčastih tleh, pokrivajo znaten del območja. Območja, kjer prevladujejo laporasti skrilavci, nudijo izvrstno pašo. Običajnih travnikov je relativno malo, saj je zemlja v dnu kotline pogosto pusta, na pobočjih pa je preperela le v omejeni meri. Zato večje površine zavzemajo rovti, ki omogočajo enkratno košnjo in imajo svisle ter senike, ter planine, ki se v nižjih legah uporabljajo za pomladansko in jesensko pašo, v najvišjih pa le za poletno. Zemljišča so v manjših delih v lasti verskega sklada, ki večinoma obdeluje smrekove gozdove. Drugod so zemljišča v zasebni in skupni (vaški in srenjski) posesti, vključno s planinami.
Prevoz in oskrba sta urejena s pomočjo treh železniških postaj. Šest kilometrov in tristo metrov dolg bohinjski predor predstavlja ključno povezavo proti Novi Gorici in Italiji. Avtomobilski in vozni promet se opira na banovinsko cesto, ki vodi proti Bledu (Bohinjsko jezero - Bohinjska Bistrica - Bitnje - Zagorica). Ta cesta je dopolnjena z odcepom pri Bitnjah, ki pelje proti Srednji vasi in Bohinjskemu jezeru, s čimer se oblikuje krožna prometna pot.
Mirna in zdrava planinska pokrajina Bohinja privablja obiskovalce s svojo neprimerljivo lepoto skozi vse leto. Številni turisti, letoviščarji, izletniki in smučarji se zgrinjajo v ta raj. Glavni tok obiskovalcev je usmerjen k Bohinjskemu jezeru, ki se nahaja v čudoviti, z gozdom porasli gorski kotanji. Občina se ponaša z najlepšim in najdaljšim južnim bregom, ki je opremljen s kopališči in gostišči. Turistične in izletniške ter sprehajalne poti so skrbno označene, kar omogoča enostavno raziskovanje okolice.
Bohinj je raj za pohodništvo in planinstvo, saj ponuja več kot 400 kilometrov urejenih poti. Med najbolj zanimivimi turami sta Bohinjska planinska pot in del mednarodne daljinske poti Via Alpina. Bohinj je tudi odlično izhodišče za vzpon na Triglav, najvišji slovenski vrh, kamor vodijo številne poti. Ena izmed možnosti je tudi pot štirih srčnih mož, ki so se pred 240 leti prvič povzpeli na Triglav.
Vsako leto v Bohinju poteka Mednarodni festival alpskega cvetja, ki traja 14 dni in je posvečen naravi, druženju z domačini ter ohranjanju naravnih cvetočih travnikov. Obiskovalci lahko poskusijo lokalne kulinarične specialitete, med katerimi se najde tudi alpsko cvetje, ter pridobijo nova znanja na delavnicah. Festival ponuja tudi vodene botanične izlete in bogato zabavno ter kulturno dogajanje.
Bohinjska gastronomija, ki jo bogatijo domače sestavine, je nepogrešljiv del pristnega doživetja Bohinja. Obiskovalci lahko izbirajo med tradicionalnimi bohinjskimi jedmi ali pa preizkusijo inovativne kombinacije lokalnih okusov. Znak "Bohinjsko/From Bohinj" zagotavlja geografsko poreklo in visoko kakovost jedi, pijač, kmetijskih pridelkov in rokodelskih izdelkov, ki jih ponujajo izbrane gostilne in kmetije. Posebej izpostavljena bohinjska specialiteta je sir mohant, ki je prejel evropsko geografsko označbo porekla in se odlično poda tudi k ribjim jedem.
Bohinj - zelene in aktivne pocitnice
Slovenija se zavezuje zeleni prihodnosti, kar se odraža tudi v Bohinju. Zelena mobilnost je spodbujena s poletno in zimsko kartico mobilnosti Bohinj, ki uporabnikom omogoča številne ugodnosti. S trajnostnim javnim prevozom se lahko iz Bohinja odpravite na izlete v okoliške destinacije. Vlak vas popelje v slikovito Dolino Soče, kjer lahko poleg aktivnih doživetij v naravi odkrivate sledi soške fronte. Z vlakom ali avtobusom se lahko zapeljete tudi do Bleda, s svojim edinstvenim otokom sredi jezera in gradom na skali. Le nekaj kilometrov dlje se nahaja očarljivo alpsko mesto Radovljica, ki vabi s svojim starim mestnim jedrom. Za tiste, ki si želijo več mestnega utripa, je na voljo avtobusna povezava do Ljubljane.
V Bohinju se nahaja Bohinjsko jezero, največje stalno jezero v Sloveniji. Jezero je široko do 1200 metrov, dolgo 4100 metrov in globoko do 45 metrov. Glavni stalni dotok vanj je reka Savica, ki izvira pod steno Komarča v slapu Savica. V Bohinju se je močno razvilo planinsko pašništvo. Nekatera naselja nad dolinskim dnom, kot so Koprivnik, Gorjuše, Nemški Rovt, Ravne v Bohinju in Podjelje, so se razvila iz prvotnih pastirskih zaselkov. Turistični objekti so skoncentrirani v naseljih Ribčev Laz, Ukanc in Stara Fužina ob Bohinjskem jezeru ter v Bohinjski Bistrici. Za smučarje so urejena alpska smučišča na Voglu nad Ukancem in na pobočjih Koble nad Bohinjsko Bistrico.
Bohinj je bil leta 2001 izbran za eno izmed najboljših evropskih destinacij za družinski oddih s strani Lonely Planeta. Vključen je v mrežo prestižnih počitniških destinacij z okolju prijazno mobilnostjo. Občina Bohinj in Kranj sta prejemnika platinastega znaka Slovenia Green Destination. Bohinj je bil tudi finalist izbora za Evropsko destinacijo odličnosti, ki jo podeljuje Evropska komisija. Svetovna turistična organizacija (UNWTO) pa ga je uvrstila v svojo mrežo Best Tourism Village.
Slovenščina je prevladujoči materni jezik v občini Bohinj, saj jo je leta 2001 kot materni jezik navedlo 4875 občanov (93,3 %). Srbohrvaščina je bila materni jezik 94 osebam (1,8 %), bosanščina pa 56 osebam (1 %). Za 95 občanov (1,8 %) status maternega jezika ni bil znan.
Bohinj ponuja obiskovalcem možnost, da vdihnejo svež gorski zrak, začutijo kapljice kristalno čiste vode na svoji koži in uživajo v prekrasnih razgledih na zeleno pokrajino. Doživite razkošje alpske sprostitve ob Bohinjskem jezeru. Za prijeten oddih in počitek je na voljo primerna nastanitev v bližnji okolici, ki ustreza različnim okusom. Obiskovalci se lahko zazrejo v starodavni čar Škofje Loke, se odpravijo na BOOM vikend na Kope ali pa izkoristijo bogato ponudbo izletov in popotovanj po Sloveniji, o katerih vas lahko obveščajo aktualne novice o sezonski ponudbi in prireditvah.