Tone Kregar, zgodovinar in roker, je osebnost, ki s svojo vsestranskostjo zaznamuje kulturno in zgodovinsko področje v Celju in širše. Kot pevec in avtor besedil legendarne skupine Mi2 je znan širši javnosti, a njegova kariera sega precej globlje od glasbenih odrov. Od leta 2016 je direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer s svojim znanjem in vizijo soustvarja prihodnost institucije. Tisti, ki ga poznajo osebno, ga opisujejo kot človeka, ki "deluje lokalno, razmišlja globalno".
Zgodnje življenje in glasbena pot
Otroštvo Tona Kregarja je bilo zaznamovano s selitvami, sprva pod Donačko goro, nato pa v Rogatcu. Zgodnje spoznanje minljivosti, ki ga je prinesla zgodnja smrt mame pri enajstih letih, je nedvomno vplivalo na njegovo razmišljanje. Njegova glasbena pot se je začela v skupini Mi2, ki je s svojim prepoznavnim slogom in iskrenimi besedili pustila neizbrisen pečat na slovenski glasbeni sceni. Skupaj s soavtorjem Jernejem Dirnbekom je izdal več knjižnih zbirk besedil, kar priča o njegovi vsestranski ustvarjalnosti.
Zgodovinar z globalno perspektivo
Akademsko pot je Tone Kregar posvetil zgodovini. Po končani Srednji družboslovni šoli v Celju je študiral zgodovino in občo sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1997 diplomiral. Pred diplomo se je leto dni študijsko izpopolnjeval v Bratislavi na Slovaškem. Njegovo raziskovalno delo je osredotočeno predvsem na zgodovino Slovencev in drugih slovanskih narodov v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, s posebnim poudarkom na zgodovini Celja med drugo svetovno vojno. V tem obdobju je objavil vrsto znanstvenih in strokovnih prispevkov v domači literaturi. Leta 2006 je v soavtorstvu izdal fotomonografijo »Okupacija v 133 slikah (Celje 1941-1945)«, leta 2007 pa znanstveno monografijo »Med Tatrami in Triglavom (Primerjave narodnega razvoja Slovencev in Slovakov in njihovi kulturno-politični stiki 1848-1938)«. Kot kustos in muzejski delavec se ukvarja s krajevno, lokalno in nacionalno zgodovino 20. stoletja ter je bil soavtor številnih razstav in katalogov.
Vodenje Muzeja novejše zgodovine Celje
Tone Kregar je v Muzeju novejše zgodovine Celje zaposlen od leta 1997, napredoval je od kustosa do vodje zgodovinskega oddelka in v.d. direktorja, od leta 2016 pa je direktor te ugledne ustanove. Njegovo imenovanje za direktorja je bilo v času svojega nastopa deležno tudi določene pozornosti javnosti, predvsem zaradi morebitne združitve z drugim celjskim muzejem, Pokrajinskim muzejem Celje. Kregar se je v tej vlogi zavzel za premišljeno strokovno razpravo pred morebitnimi strukturnimi spremembami, kar odraža njegov pristop k vodenju institucije.
Pogledi na zgodovino in družbo
Kregar poudarja, da je druga svetovna vojna predstavljala največjo prelomnico 20. stoletja, katere dogodki še vedno razdvajajo slovensko družbo. V svojem razmišljanju se dotika tudi pomena zgodovine za politiko, kjer opaža njeno zlorabo za manipulacijo s čustvi in mobilizacijo volivcev. Zanj je zgodovina mamljiva za politike, ker se lahko preko nerazčiščenih zgodovinskih travm lažje manipulira z ljudmi. S tem se strinja tudi z izjavami, da se zgodovinski pojavi ponavljajo, prvič kot tragedija, drugič kot farsa.
Kot zgodovinar vidi globalno pandemijo kot pomembno prelomnico 21. stoletja, ki bo spremenila miselne svetove, kulturne vzorce in način življenja. Primerja jo z letom 1991, ki je za njegovo generacijo predstavljalo prelomnico. Kljub temu opozarja, da je za dobro analizo potrebna distanca in čas.
Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem
Vzgoja mladih za zgodovino
V Muzeju novejše zgodovine Celje se trudijo vzgajati odnos do preteklosti že pri najmlajših. S projektom kot je "Hermanov brlog" in novo razstavo "Hermanov bonton" želijo približati zgodovino otrokom. Kregar meni, da ni bistvenih razlik med strokami glede zanimanja za zgodovino; vedno obstaja odstotek ljudi, ki jih preteklost zanima bolj kot sedanjost. Sam je v zgodovino "navlekel" že v otroštvu, ko je očetu pomagal pri raziskovanju starega časopisja.
Kultura in družba v Sloveniji
Kregar je kritičen do nekaterih vidikov razvoja slovenske kulture in družbe v zadnjih treh desetletjih. Čeprav poudarja pozitivne premike po osamosvojitvi, kot je večja odprtost za študij v tujini in razvoj lokalnih skupnosti, pa hkrati opaža postavitev novih "mentalnih zidov", predvsem v kulturnem in vrednostnem smislu. Izpostavlja tudi problem "negativne kadrovske selekcije", ki se kaže v nekaterih institucijah in političnih telesih. Kulturni boj vidi kot obliko političnega boja, ki se odraža tudi v menjavah na vodstvenih položajih kulturnih ustanov, kjer strokovnost pogosto ni glavno merilo.
Rock ni mrtev
Kljub temu, da so zlata leta rock glasbe mimo, Tone Kregar ostaja prepričan, da rock ni mrtev. Njegova glasbena kariera in angažma v muzejski dejavnosti dokazujeta, da je mogoče združevati različna področja ustvarjalnosti in znanja, ter tako obogatiti kulturno krajino Slovenije.
Opomba: V članku so izpostavljeni ključni vidiki življenja in dela Tona Kregarja, kot so bili predstavljeni v priloženih informacijah. Z namenom celovitega prikaza je bil obseg besedila razširjen v skladu z zahtevami.