Slovenija se vse bolj uveljavlja kot privlačna destinacija za filmske produkcije, kar posledično odpira vrata razvoju filmskega turizma. Ta sinergija med sedmo umetnostjo in turističnim sektorjem prinaša številne koristi, od povečane prepoznavnosti destinacij do neposrednega ekonomskega vpliva na lokalna gospodarstva.
Filmske lokacije kot turistična atrakcija
Pomemben vizualni element pri filmu, televizijski seriji ali oglasu je nedvomno lokacija. Izbrana lokacija snemanja daje pečat zgodbi oziroma vsebini, poleg tega pa marsikaterega gledalca spodbudi, da se pozneje kot turist odpravi na to destinacijo. Slovenija je v zadnjih letih dokazala, da je priljubljena filmska lokacija. Ena večjih in odmevnejših zgodb je nedavna Netflixova produkcija z znanimi holivudskimi igralci, ki so snemali v Piranu. A to je le eden izmed filmov, posnetih tudi v Sloveniji. Kaj tuje filmarje privabi v našo deželo? Je na prvem mestu raznolikost države, konkurenčna shema denarnih povračil, kakovostni domači filmski delavci?
Miha Černec, producent Zavoda Staragara, produkcijske hiše za avtorske filme in servisno produkcijo, poudarja pomen lokacije: "Izbrana lokacija snemanja daje pečat zgodbi oziroma vsebini, poleg tega pa marsikaterega gledalca spodbudi, da se pozneje kot turist odpravi na to destinacijo." Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) mag. Maja Pak je na dogodku Business-to-Diplomacy (B2D) v Piranu predstavila Slovenijo kot privlačno filmsko destinacijo. Slovenija predstavlja pomembno filmsko lokacijo ne samo za domači film, temveč tudi za filmske produkcije iz različnih delov sveta. Avdiovizualna industrija v zadnjem desetletju doživlja pravi razmah. Slovenija je raznolika, varna in trajnostna, s čimer je v zadnjih letih že pritegnila številne velikane avdiovizualne industrije. Med odmevnejše projekte oz. promocije Slovenije kot destinacije za filmsko produkcijo lahko štejemo snemanja Netflixove produkcije "The Union" v 2022, v katerem so igrali tudi znani igralci, kot so Halle Berry, Mark Wahlberg in J. K. Simmons. Že v preteklih letih so pri nas snemali velikani, med katerimi sta tudi Disney in Amazon. Dogodek B2D z naslovom "Slovenija - edinstvena filmska destinacija" je pripravilo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in Občino Piran.
Konkurenčni pogoji in spodbude za filmske ustvarjalce
Slovenija je bila kot potencialna lokacija za snemanje že nekaj časa na seznamu tujih filmarjev, a so ti ravno zaradi nezmožnosti uporabe povratnih sredstev odšli drugam, pove Nastja Kotnik, ki v filmski produkciji zaseda različne položaje, v preteklosti pa je nekaj časa delala tudi z Norvežani. Ob obisku Slovenije tujci vidijo lepote države, pritegnejo jih Stara Ljubljana, Kranjska Gora, Bled in tako naprej, vendar brez finančnih spodbud se tujci niso odločali za snemanje na naših tleh, sedaj pa bo to mogoče. Doda še, da je trenutno s strani norveških produkcij v porastu število snemanj na Madžarskem.
Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar vseeno ohranja optimizem pri zagotavljanju konkurenčnosti, čeprav so se pri nas za ta ukrep odločili malce pozno. "Slovenija vstopa s 25-odstotnim denarnim povračilom, kar je rahlo več od sosednjih držav, ki so vstopile z 20 odstotki. Moram poudariti, da imajo številne druge države v Evropi tudi med 25 in 30 odstotki, vendar v našem regijskem okolju je to precej konkurenčna višina denarnega povračila. Drugo pa je to, da naš ukrep ne določa minimalne porabe," razloži direktorica Slovenskega filmskega centra. Neobstoj tega ukrepa je bil tudi eden glavnih razlogov, zakaj naša država ni večkrat postala filmska kulisa v tujih projektih. Kot do filmarjev naklonjena država pa se je predstavila tudi na nedavni evropski filmski tržnici v Cannesu, kjer so veliko zanimanja pokazali predvsem ameriški filmarji.
Na STO se zavedajo vplivnosti filmske industrije v globalnem merilu in bodo tudi v prihodnje sodelovali pri predstavitvi Slovenije kot odlične filmske destinacije tako v Evropi kot v prekomorskih trgih. Pri promociji Slovenije kot filmske destinacije se povezujejo s Slovenskim filmskim centrom. Tako so sodelovali pri nastanku posebne tematske brošure in se dogovorili za implementacijo nacionalnega in turističnega znaka I feel Slovenia na vseh tiskovinah Slovenskega filmskega centra. STO je pred COVID-19 s Slovenskim filmskim centrom izvedla tudi posebno delavnico s predstavniki turističnih destinacij na temo filmskega turizma in promocije slovenskih filmskih lokacij v povezavi s turizmom.
Filmski turizem: Večja poraba in prepoznavnost
Filmski turizem prinaša večjo porabo na področju storitvenih dejavnosti s področja turizma, kot so prenočitve in gostinske dejavnosti, in večjo prepoznavnost tistih krajev, kamor so umeščene filmske produkcije, tako da lahko zatrdimo, da je koristen z več vidikov. S tem, ko tuje produkcije izkoristijo slovenske lokacije, se povečujejo prihodki v lokalnih skupnostih, ustvarjajo se nova delovna mesta v turizmu in gostinstvu ter krepi se podoba Slovenije kot privlačne in raznolike destinacije.
Kulturni turizem in promocija umetnosti v Mariboru
V Aktualni temi na Radio Slovenija so se ustavili pri kulturnem turizmu. Slovenija in Maribor stavita namreč v prihodnjih dveh letih predvsem na promocijo umetnosti, kulturne dediščine in mestnega oddiha. Kako preživeti dan v Mariboru in kako v mesto privabiti turista, ljubitelja kulture, ki je pripravljen zapraviti več? In ali je treba mlajšo generacijo v luči kulturnega turizma še posebej nagovoriti?
Pred slovesno podelitvijo Glazerjevih nagrad, najvišjih nagrad za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru, so pred mikrofon povabili dobitnico Glazerjeve nagrade za življenjsko delo etnologinjo dr. Majo Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru.
Raznolikost programov Radia Slovenija
Radio Slovenija, kot medij, ki najbolj široko spremlja dogajanje v slovenski kulturi in jo tudi na poseben način reflektira, igra pomembno vlogo pri promociji in ozaveščanju o kulturnih dobrinah. 3. program Radia Slovenija - Program Ars praznuje šestdeset let. Obletnico so zaznamovali z več dogodki skozi vse leto. Film, nastal v uredništvu dokumentarnih oddaj kulturnega in umetniškega programa Televizije Slovenija, so premierno prikazali nocoj na njenem prvem programu. Kot so njegovo vsebino povzeli pri RTV Slovenija, gre za nenavaden portret medija, v katerem »nevsiljivo beležimo delo novinarjev in urednikov od prvih zamisli in načrtovanja programa prek pisanja vsebine, snemanja intervjujev na terenu do studijskega snemanja, obdelave posnetkov in predvajanja programa«.
Režiser in scenarist Amir Muratović je pri ustvarjanju filma o radijskem delu izhajal iz premisleka, da pri poslušanju radia nimamo možnosti, da bi prebrali, kdo govori. Zato so bili že pri snemanju pozorni na to, da med pogovori imenujejo sogovornike, v montaži pa ohranijo napovedi, kjer se imenuje dogodke, goste, ali izvajalce. Podobno je z govorom v tujih jezikih. Sogovornikov, ki govorijo v angleščini ali srbščini, niso podnaslavljali, temveč je prevod v slovenščino prebran čez izvirnik, kot je v navadi na radiu. Podobno velja tudi za dolgi seznam sodelujočih, ki se v filmu navadno odvrti, v radijskih oddajah pa prebere. Tako seznam kot vezno besedilo bere prepoznaven radijski glas Igor Velše.
Aleš Jan poudarja, da je Radio največje slovensko gledališče in medij kulture kot eden največjih izvoznikov slovenske kulture. Ars se je razvil v eno največjih kulturnih institucij pri nas. V programih RTV Slovenija nastajajo izjemne stvaritve, ki pa so v javnosti redko opažene.
Raznolikost države kot ključ do filmske privlačnosti
Slovenija ponuja izjemno raznolikost pokrajin na relativno majhnem območju, kar je eden ključnih dejavnikov, ki privablja tuje filmske ustvarjalce. Od alpskih vrhov, slikovitih jezer in rek, rodovitnih dolin, prostranih gozdov do obalnega zaledja in mestnih ambientov - vsaka regija ponuja edinstvena doživetja in vizualne elemente, ki lahko obogatijo filmsko pripoved. Ta naravna in kulturna raznolikost omogoča snemanje filmov z različnimi geografskimi in zgodovinskimi ozadji, kar povečuje njeno privlačnost kot filmske kulise. Poleg tega je varnost in stabilnost države, skupaj s kakovostjo domačih filmskih delavcev in produkcijskih hiš, dodaten argument za izbiro Slovenije kot lokacije za snemanje.