Blejsko jezero, s svojo sanjsko pokrajino, cerkvijo na otočku in mogočnim gradom, ponuja obiskovalcem nešteto doživetij. Med njimi izstopa možnost plovbe s tradicionalnim čolnom, imenovanim pletna ali pletnja. Ta edinstveno oblikovana lesena ladja, ki jo upravlja izurjen pletnar, je postala zaščitni znak Bleda in nepogrešljiv del turistične izkušnje. Vendar pa za tem prepoznavnim plovilom ne leži le bogata zgodovina in tradicija, temveč tudi zanimiva jezikovna dilema, ki že dlje časa buri duhove med jezikoslovci in domačini.
Zgodovina in Izvori Pletne
Pletna, kot jo poznamo danes, je rezultat večstoletnega razvoja in prilagajanja. Njen izvor sega v daljno leto 1590, ko so na Bledu pričeli izdelovati prve tovorne čolne, imenovane "ledeniice", namenjene prevozu gradbenega materiala na otok za gradnjo otoških cerkva in drugih pomembnih objektov. Ti prvotni čolni so bili grobo stesani, saj je bil njihov glavni namen funkcionalnost. Sčasoma, ko so se povečala romanja na otok, so ledenci dobili klopi in mize, s čimer so se preobrazili v "plitvice", ki so služile za prevoz romarjev. Šele v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1900 in 1902, so domači tesarji iz delavnice Pr' Turšč na Mlinem, pod mojstrom Blažem Janom starejšim in njegovima sinovoma Blažem in Janezom Žumerjem ter sosedom Antonem Zupanom, izdelali prve pletne v današnji obliki. Za vzor jim je služila "knezova ladja", ki jo je leta 1883 dal pripeljati knez Ernst Windisch-Graetz. Ta ladja je bila pomembna tudi zaradi obiska cesarja Franca Jožefa I. leta 1883, ko so ga s to ladjo popeljali po jezeru. V desetletju pred prvo svetovno vojno so pletne popolnoma izpodrinile plitvice, saj so imele boljše plovne lastnosti in so za razliko od plitvic, ki so potrebovale dva veslača, zadoščale zgolj z enim spretnim pletnarjem.
Kaj je Pletna?
Pletna je prepoznavno leseno plovilo z ravnim dnom, zasnovano po vzoru beneške gondole, vendar z lastnimi, edinstvenimi značilnostmi. Je dolga med 7 in 8 metri, široka približno 2 metra, in na premcu se koničasto zaključi, medtem ko je na krmi razširjena s posebnim pragom, ki potnikom olajša vstopanje. Ta konstrukcija omogoča varno plovbo za do 18 oseb. Pletno krasi pisana platnena streha, ki nudi zaščito pred soncem in drugimi vremenskimi pojavi. Upravlja jo pletnar, ki stoje vesla, kar je še danes zelo cenjen in izjemno zahteven poklic.
Pletnarstvo: Poklic z Večstoletno Tradicijo
Poklic pletnarja je na Bledu globoko zakoreninjen v zgodovini in tradiciji. Pravice do lastništva pletne in izvajanja prevozov po jezeru segajo že v 15. stoletje, ko so briksenski škofje s prodajo odpustkov spodbujali romanja. Kmetje z Mlina in Zazera so takrat vernike brezplačno vozili na otok. Leta 1894 je lastnik blejske posesti, dunajski veletrgovec Adolf Muhr, priznal služnostne pravice 19 hišam, ki so vključevale ne le prevoze, temveč tudi pravico do zajemanja vode, napajanja živine, pridobivanja ledu in kopanja. Te pravice so se prenašale iz roda v rod, tudi po spremembi lastništva jezera. Šele leta 1948 je predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenije odločilo o izbrisu teh pravic, s čimer je Blejsko jezero postalo "splošno ljudsko premoženje". Danes pletnarstvo ostaja v družinah več generacij, saj se naziv pletnarja prenaša iz roda v rod, kar zagotavlja ohranjanje te edinstvene tradicije. V jezeru je danes 24 pleten, čolnarji pa od leta 2002 delujejo v okviru čolnarskega združenja Pletna Bled, ki deluje po pravilih, podobnih nekdanjim cehom.
Prevoz z Pletno: Urnik in Informacije
Plovba s pletno poteka vsak dan na relaciji pomol pod Kavarno Park - Blejski otok. Urnik se prilagaja letnemu času in delovnemu času otoka.
Od 1. maja do 30. septembra:
- Odhodi izpod Park hotela: 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00
- Odhodi z otoka: 11.20, 12.20, 13.20, 15.20, 16.20, 17.20, 18.20, 19.00
Od 1. do 30. aprila in od 1. do 31. oktobra:
- Odhodi izpod Park hotela: 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00
- Odhodi z otoka: 11.20, 12.20, 13.20, 15.20, 16.20, 17.20, 18.20, 19.00
Od 1. novembra do 31. marca:
- Odhodi izpod Park hotela: 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00
- Odhodi z otoka: 11.20, 12.20, 13.20, 14.20, 15.20, 16.00
V primeru močnega vetra ali izjemno slabih vremenskih razmer linijski prevoz ne obratuje. Prevoz je dostopen tudi osebam z oviranostmi, vendar je potrebna predhodna najava. Obisk otoka je časovno neomejen, pri čemer je priporočljiv voden ogled, kjer boste izvedeli največ o zgodovini otoka, njegovi sakralni dediščini in bogati romarski zgodovini.
Blejski Otok: Zakladnica Zgodovine in Duhovnosti
Blejski otok, sredi blejskega jezera, je kraj, ki navdušuje s svojo lepoto in bogato zgodovino. Na otoku se nahaja več zanimivosti:
- Cerkev Matere Božje: Že stoletja romarji z vseh koncev sveta prihajajo k Mariji Materi Božji, da ji izročijo svoje želje, zahvale in prošnje.
- Kapela Lurške Matere Božje pri studenčku: Ob severni obali otoka boste naleteli na studenček in ob njem kamnito kapelo Lurške Matere Božje.
- Puščavica: Stavba, zgrajena za umik v samoto in predajo molitvi, kjer je nekoč prebival duhovnik puščavnik.
- Zvon želja: Pozvanjanje na Marijin zvonček, ki odzvanja v nebo, je glas duše, s katerim se priporočamo Materi Božji Kraljici.
- Razgledni zvonik: Vzpon na cerkveni zvonik z obnovljeno stolpno uro ponuja čudovite razglede na jezero, obalo in okoliške vršace.
- Proštija: Nekoč namenjena duhovnikom in oskrbi romarjev, danes gosti galerijo in muzej z etnološkimi delavnicami.
- Potičnica: Stavba, ki povezuje mežnarijo in proštijo, iz katere vedno diši po sveže pečeni tradicionalni slovenski potici.
- Mežnarija: V starodavni mežnariji, kjer je nekoč živel mežnar z družino, je danes prostor za protokolarne namene.
- Južno kamnito stopnišče: Slikovitih 99 stopnic, ki se vzpenjajo proti osrednjemu delu otoka, predstavlja prispodobo poti k Bogu.
- Severno kamnito stopnišče: Manjše kamnito stopnišče, ki vodi k severnemu otoškemu pristanu.
Obisk otoka je priložnost za poglobljeno spoznavanje zgodovine, duhovnosti in kulturne dediščine tega svetega kraja.
Pletna ali Pletnja: Jezikovna Zagonetka
Eno izmed najbolj zanimivih vprašanj v zvezi s tem ikoničnim plovilom je njegova pravilna poimenovanja: pletna ali pletnja? Medtem ko je v slovenščini normirana oblika "pletnja", se na Bledu, kjer ima to plovilo "domovinsko pravico", uradno in pogosto uporablja oblika "pletn". Jezikoslovec Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik pojasnjuje, da slovarji sicer navajajo "pletnjo" in izpeljanke z "nj", vendar za to črko ni prave jezikovne osnove ne v nemški besedi ne v gorenjskem narečju. Etimološko gledano, je beseda "pletn(a)" izposojenka iz bavarsko nemške besede "Plätten", kar pomeni "plovilo s ploskim dnom". Podobno kot v drugih nemških izposojenkah, kot je "polkno", bi pričakovali izvirni zobni "n" namesto "nj". Jezikoslovka Helena Dobrovoljc dodaja, da so Slovenci v jezikovnem smislu pogosto "nadpravilni", kar se odraža v uporabi hiperkorektnih "lj" in "nj" tam, kjer zanje ni prave osnove. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Slovenskem pravopisu iz leta 2001 je tako zapisana oblika "pletnja". Vendar pa etimološka razlaga in jezikovni sistem bolj podpirata obliko "pletn(a)". Zato jezikoslovci danes dajejo prednost obliki "pletn(a)" in "pletnar", medtem ko za obliko "pletnj(a)" dopuščajo, da je bila zaradi dolgoletne rabe in ustaljenosti sprejeta. Kljub temu pa je pomembno, da se v istem besedilu uporablja samo ena oblika, da se izognemo zmedi.
Sklep
Ne glede na to, ali boste uporabili poimenovanje "pletn(a)" ali "pletnj(a)", je bistveno, da se zavedamo bogate zgodovine, tradicije in edinstvenosti tega plovila. Vožnja s pletno po Blejskem jezeru ni le turistična atrakcija, temveč doživetje, ki nas poveže s preteklostjo in lepoto slovenske narave ter kulturne dediščine. Pravijo, da kdor se ni peljal s pletno, ni zares obiskal Bleda, in to zagotovo drži.