Revija Planinski vestnik, najstarejše še izhajajoče slovenske publikacije, ki ljubitelje gora razveseljuje že od časov Jakoba Aljaža, je v svoji februarski številki ponudila bogat nabor tem, ki segajo od praktičnih nasvetov za planince do globokih zgodovinskih vpogledov v slovensko planinsko dediščino. Prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva izšla 8. februarja 1895, skoraj 130 let kasneje pa se njena bogata zgodovina nadaljuje. V čast tej obletnici bo 12. februarja 2026 na 20. Festivalu gorniškega filma v Ljubljani premierno prikazan dokumentarni film "ZaPisane gore", ki predstavlja večplasten in dinamičen prikaz poslanstva, zgodovine in sodobnega utripa Planinskega vestnika ter ljudi, ki ga s srcem ustvarjajo.
Test planinskih palic: Ključ do varne odločitve
Tema meseca februarske številke je bila namenjena planinskim palicam in testu le-teh. Verjamemo, da bo ta izčrpen test marsikomu olajšal odločitev, kakšne palice kupiti. Pravilna izbira opreme, vključno s palicami, je ključnega pomena za varnost in udobje v gorah. Palice nudijo dodatno oporo, pomagajo pri razbremenitvi sklepov in izboljšujejo ravnotežje, še posebej na zahtevnejših terenih ali v zimskih razmerah.
Spomin na tragedije: Opozorilo na minljivost in odgovornost
Uvodnik urednika Vladimirja Habjana je ob izidu te številke nosil poseben pečat. V soboto pred izidom številke se je v gorah zgodila prava katastrofa, ki jo bomo še dolgo pomnili: umrlo je pet ljudi. Trije v snežnem plazu v Kramarjevi smeri v severni steni Storžiča, turni smučar v Zahodnih Julijcih, še nekdo pa je zmrznil na Jeseniški planini v Karavankah. Te tragične novice nas spomnijo na nepredvidljivost gorskega sveta in na nujnost spoštovanja njegovih zakonov. Tako kot se spominjamo najhujših gorskih nesreč, kot so Turska gora 1997, Zelenica 1977 in Škarjev rob leta 1937, prav blizu Kramarce, se moramo vedno zavedati potencialnih nevarnosti.
Te tragedije ponovno poudarjajo pomen izobraževanja o varnosti v gorah, poznavanja razmer in ustrezne priprave. Ukazi, kot v času vojaške službe, kjer je veljalo načelo "prvo izvrši, onda se žali", v gorah nimajo mesta. V gorah je odgovornost na posamezniku.
Oskrbniki in varuhi narave: Zavezanost okolju
Pogovarjali so se s Karmen Klauro, oskrbnico priljubljene Češke koče na Spodnjih Ravneh. Njena izjava, da mora biti oskrbnik varuh svojega okolja, poudarja ključno vlogo planinskih koč in njihovih skrbnikov pri ohranjanju naravne dediščine. Oskrbniki so namreč pogosto prvi, ki opazijo spremembe v okolju in lahko prispevajo k njegovim varovanju.
Drugi sogovornik, Živan Veselič, univ. dipl. inž. gozd., pa je leta 1988 javno nasprotoval načrtom Rekreacijskega centra Sviščaki in občine Ilirska Bistrica za izgradnjo smučišč na Snežniku. S svojim delom je zasnoval gozdni rezervat, ki je bil z uredbo Vlade RS leta 2005 tudi formalno zavarovan. Njegov primer je navdihujoč prikaz, kako posameznik s svojo strokovnostjo in zavezanostjo lahko vpliva na ohranjanje narave za prihodnje rodove.
Potepanja po Sloveniji in izzivi varnosti
V rubriki "Z nami na pot" vabijo na potepe v ljubljanski okolici, do katerih se lahko pripeljemo z javnim prevozom. To je odličen primer, kako lahko planinstvo postane dostopno širšemu krogu ljudi, ki morda nimajo lastnega prevoza ali pa želijo zmanjšati svoj ekološki odtis.
Nova doba obveščanja o plazovih: Informacijski portal na Ljubelju
Pomemben razvoj na področju varnosti pred snežnimi plazovi je zaznamoval 10. januar. Člani Službe za varstvo pred snežnimi plazovi Zelenica-Tržič in Zavod za varstvo pred snežnimi plazovi (ZVSP) so namreč za vedno izklopili semafor prikaza trenutne stopnje nevarnosti snežnih plazov na območju Občine Tržič in Zelenice, ki je bil postavljen na Ljubelju. Ta semafor je od 24. januarja 2013 deloval kot prvi tak v Sloveniji, prikazoval je stopnjo nevarnosti, ki so jo spreminjali vsako jutro. Leta 2018 je bil posodobljen z novo elektroniko in zamenjanimi lučmi.
Namesto semaforja so na istem mestu namestili ohišje s televizorjem, ki so ga poimenovali "Informacijski portal za obiskovalce gora". Ohišje je izdelano iz INOX pločevine, izolirano in ogrevano zaradi nizkih temperatur. Vsebine na televizorju se bodo dnevno spreminjale, predvsem pa bo prikazana stopnja nevarnosti snežnih plazov, grafično za območje Občine Tržič, Slovenije in Avstrije. Pohodniki se bodo tako na samem izhodišču lahko seznanili s trenutnimi razmerami in nevarnostmi. Prikazane bodo tudi slike vremenskih kamer iz območja Zelenice, obvestila Občine Tržič ter videovsebine Visit Tržič, Crossrisk in preventivni videovložki Policije in drugih služb. Televizor bo deloval vse dni v letu, ponoči pa se samodejno izklopi, trenutno od 5. do 21. ure. V naslednjih dneh bodo nalepili še antirefleksno nalepko za jasnejšo sliko. Ta inovativen informacijski portal je prvi v Sloveniji in je namenjen vsem, predvsem pa ljudem, ki radi zahajajo v gore. Ob vse večjem razmahu zimskih aktivnosti v gorah v zadnjih letih in dejstvu, da je žičnica na Zelenici obmirila (verjetno za vedno), je še toliko bolj pomembno, da smo pozorni na lastno varnost (vremenski pogoji, debelina sveže snežne odeje, poznavanje terena, varnostna oprema…), čeprav je končna odločitev vedno v nas samih.
Zgodbe o plazovih in vojaški minulosti Zelenice
Besedilo se poglobi v zgodovino območja Zelenice, ki je bila v času bivše Jugoslavije del mejnega območja. Po drugi svetovni vojni so po celem mejnem območju Jugoslavije zrasle stražnice (karavle), ki so tvorile tesno verigo vojaštva za nadzor meje. V tej verigi sta bili tudi stražnici na mejnem prehodu Ljubelj (danes parkirišče pod žičnico) in Zelenici (kasneje Iskrški dom, danes Planinski dom pri izviru Završnice last planinskega društva Žirovnica). Po pobočju Ljubeljščice je v zavetju gozda zgrajena široka pot, ki je povezovala postojanki in je bila za takratne obiskovalce Zelenice prepovedano območje.
Radnici "Nove Ljubije" protestuju glađu
V zimskem času so patrulje hodile iz stražnice na Ljubelju v stražnico na Zelenici in obratno. Posebej pretresljivi sta dve zgodbi o nesrečah s snežnimi plazovi, ki sta terjali življenja vojakov. Prva nesreča se je zgodila med utiranjem nove gazne poti med Ljubeljem in Zelenico. Dve skupini vojakov sta se srečali na plazovitem terenu, ko se je sprožil plaz večjih dimenzij. Reševalci so sicer uspeli rešiti večino zasutih, vendar dva vojaka nista preživela. Drugi dogodek se je zgodil 13. decembra 1962 (po nekaterih podatkih 12. decembra), ko sta se pri izmenjavi med stražnicama srečali dve patrulji na plazovitem terenu v Možeh. Plaz je zasul skupno 12 vojakov in dva častnika. Eden od graničarjev je ostal nezasut in je takoj odkopal druge, vendar sta dva ostala zasuta. Eden od njiju je bil 21-letni Radivoj Todorov - Branimir, ki ga je našel njegov pes, a mu niso mogli pomagati. Drugi zasuti vojak je bil Dure Plavšič - Ostoja. Ta nesreča je eden od primerov, ko so se ljudje znašli v nevarnosti zaradi ukaza drugih. Tudi v času prve svetovne vojne so plazovi terjali mnogo žrtev med ljudmi, ki so bili primorani izpolnjevati ukaze, kot na primer na soški fronti in pri gradnji vršiške ceste z tragedijo ruskih ujetnikov.
Smučišče Zelenica: Od začetkov do danes
V začetku šestdesetih let so se začele uresničevati želje tržiških smučarskih zanesenjakov. Leta 1963 je stekel prvi del sedežnice, leta 1965 pa še drugi del, kar je pomenilo začetek razcveta tržiškega smučanja. Pred tem so na Zelenici v glavnem smučali v pozni zimi in spomladi, ko so stekle žičnice pa se je sezona bistveno podaljšala. Smučišče je postalo zanimivo za razne sindikalne tekme takratne močne tržiške industrije, kot so bile "tekstiljada" in "šuštarjada". Tržiški smučarji so bili pogosto organizatorji državnih in mednarodnih tekmovanj vseh kategorij, kar je pripomoglo k velikemu porastu množičnosti.
Zaradi nevarnosti snežnih plazov so se v preteklosti izvajale tudi kontrolirane akcije odstrela plazov. Sprva z minometi kalibra 82mm s strani posadke JLA, nato pa z netrzajnim topom 82mm, kar je izboljšalo učinek. Po ustanovitvi Teritorialne obrambe leta 1968 je to nalogo prevzela ekipa TO, v kateri so bili pretežno člani Gorske reševalne službe (GRS) Tržič. Nekajkrat so to nalogo opravili tudi minerji snežnih plazov GRS ob pomoči ostalih članov. S spremembo zakonodaje v kasnejših letih je tudi to področje doživelo spremembe, tako kot Komisija za varstvo pred snežnimi plazovi, ki je bila ustanovljena leta [leto ustanovitve ni navedeno v besedilu]. Takšni dogodki iz preteklosti naj nas ne odvrnejo od veselja do bele opojnosti.
Imena gora, sten in smeri: Zakaj in kako?
Tema meseca tokratnega Planinskega vestnika je bila posvečena imenom - gorá, sten, smeri in tudi blagovnih znamk gorniške opreme. Prav gotovo ste že slišali za kak spor o poimenovanju katere izmed gora, vrhov ali planin, da o krajih sploh ne govorimo. Tudi na forumih in družbenih omrežjih je bilo o tem že kar nekaj žolčnih debat, ki so se večinoma končale z ugotovitvijo, da se njihovi udeleženci strinjajo zgolj v tem, da se ne strinjajo (primerjava Mangart - Mangrt, Prisojnik - Prisank …).
Besedilo izpostavlja, da se gore, kot prizorišče zgodb, legend in mitov, skozi čas preoblikujejo v nosilke narodne identitete in ogledalo časa. Ko se je planinska beseda pred 130 leti začela zapisovati v Planinskem vestniku, je dobila trajno obliko.
Avtorica deli svoje izkušnje z izmišljevanjem imen, ki segajo od piščancev in mačk do lokacij, kjer so se kot mulci zabavali. Posebej zanimivo je njeno poimenovanje plezalne smeri v Lanežu nad planino Grohot, ki jo je poimenovala "Pa si šla, ti M." - priredba naslova pesmi glasbene skupine MI2. Ime je dobilo še globlji pomen po smrti njenega soplezalca Anžeja. Izpostavlja tudi primer imena smeri JLA v Šitah, ki ga marsikdo razlaga napačno. Postavlja vprašanja o izvoru imen, kot sta Parižanka v Debeli peči, Skuta in Štruca v KSA, ki naj bi spominjali na kruh in skuto, ter Rinka, ki označuje več gora nad Okrešljem in slap.
Avtorica poudarja, da izbira imena skoraj nikoli ni le praktična in je večinoma pogojena z osebnimi izkušnjami. Pogosto gre za simboliko, identiteto, znak pripadnosti, željo, zaščito ali moč, včasih pa zgolj za trenutni vzgib, navdih ali zabavo. Ne drži, da je v vsako ime zavit vsaj en globlji pomen. Razlogov za poimenovanje je lahko ogromno, pogosto pa ostanejo skrivnost ali celo povzročijo razprtije, še posebej, če gre za obče znana imena s zgodovinsko ali narečno podlago, ki se zaradi različnih vzgibov začnejo pojavljati v drugih poimenovanjih.
Besedilo vabi bralce, da se odzovejo in predstavijo svojo razlago kakšnega poimenovanja orografskih elementov ali predstavijo drugo ime gore, hriba ali planine. Morda lahko izpostavijo kakšen manj znan, a zanimiv oronim. Če na primer poimenovanja Trupejevo poldne ni težko pojasniti, morda kdo ve, od kod ime Mengore ali Poprovec?