Parenzana, nekoč ozkotirna železnica, ki je med letoma 1902 in 1935 povezovala severozahodno Istro, pušča neizbrisen pečat na celotnem območju. Od pristanišč Trst in Poreč se je vila skozi notranjost polotoka, povezovala vasi in mesta ter pustila za seboj kamnite loke viaduktov, ki še danes premoščajo soteske hudournih rek, ter temne vhode v predore, ki se zdijo za vedno vklesani v strma, gozdnata pobočja. Ob progi so še vedno raztreseni značilni mejniki in oznake, ki označujejo kilometre od Trsta in nosijo okrajšavo TPC (Trst-Parenc-Kanfanar), kar odraža želje graditeljev po podaljšanju proge do Kanfanarja, kjer bi se lahko povezala z glavno železniško progo proti Pulju. Ljudje so z Parenzano še naprej živeli, saj so družine železničarjev ostale v večini postajnih zgradb, sčasoma pa so se vanje naselili tudi drugi najemniki.
Na stoto obletnico odprtja proge se je porodila pobuda za obnovo te edinstvene železnice, ki je v začetku 20. stoletja povezovala ljudi in narode. Leta 2002 sta Istarska županija s svojim Upravnim odsekom za turizem ter Združenje za obnovo železnice Poreč-Koper-Trst položila temelje za prihodnji projekt »Parenzana - Pot zdravja in prijateljstva«, s ciljem ureditve celotne železniške trase za pohodnike in kolesarje.
Zgodovina Parenzane: Od železnice do rekreativne poti
Parenzana je bila ozkotirna železniška proga, ki je obratovala v severozahodni Istri med letoma 1902 in 1935. Njena glavna naloga je bila povezovanje pristanišč Trst in Poreč z naselji v notranjosti polotoka. V 33 letih obratovanja je Parenzana bistveno prispevala k gospodarskemu razvoju Istre, saj je poleg potnikov prevažala tudi kmetijske pridelke, sol, ribe, ter kamnolomske produkte iz Grožnjana in Momjana.
Prva analiza ekonomske izvedljivosti zahodnoistrske železnice je bila pripravljena že okoli leta 1880. Gradnja se je začela leta 1900, s čimer je bila ustanovljena družba TPC na Dunaju. Prvi odsek med Trstom in Bujami je bil odprt 1. aprila 1902, drugi odsek med Bujami in Porečem pa 15. decembra istega leta. Kljub temu, da je Parenzana obratovala le nekaj več kot tri desetletja, je pustila neizbrisen pečat na celotnem območju.
Po prvi svetovni vojni je celotna Istra postala del Kraljevine Italije. Železnica je bila prevzeta s strani Italijanov, njeno vodstvo pa se je preselilo iz Dunaja v Pulj. Čeprav je bila Parenzana še približno desetletje donosna, je svetovna gospodarska kriza in razvoj pomorskega, avtobusnega in avtomobilskega prometa močno vplivala na njeno poslovanje. Fašistični režim je ukazal opustitev železnice, zadnji vlak pa je zapeljal 31. avgusta 1935. Po drugi svetovni vojni so se pojavile ideje o njeni delni rekonstrukciji za namene turizma, vendar se te niso uresničile. Leta 2002, ob stoti obletnici odprtja, se je pričelo urejanje trase za kolesarje in pohodnike v okviru projekta »Parenzana - Pot zdravja in prijateljstva«.
Parenzana danes: Kolesarska pot zdravja in prijateljstva
Danes je Parenzana preurejena v priljubljeno kolesarsko in pohodniško pot, ki se vije skozi slikovito istrsko pokrajino. Dolga je 123 kilometrov in povezuje 33 naselij od Trsta v Italiji do Poreča na Hrvaškem. Pot se začne v Trstu, prečka slovensko obalo, nato zavije proti zelenim gričem notranjosti Istre in se konča v priljubljenem hrvaškem poletnem letovišču Poreč.
Kolesarjenje po Parenzani ponuja edinstveno doživetje, saj poteka mimo opuščenih železniških postaj, čez kamnite viadukte in skozi temne predore. Trasa se izogiba glavnim cestam in omogoča uživanje v miru, svežem zraku ter vonju mediteranskih zelišč. Na poti se lahko srečamo s kmetom, ki skrbi za svoje ovce, lovci s psi, ki iščejo tartufe, ter okusimo vrhunsko istrsko vino in oljčno olje, ki ju je nekoč vozila Parenzana.
Pot Parenzana ponuja tudi vpogled v kulturno, arhitekturno in naravno dediščino območja. V bližini Izole si lahko ogledamo originalno parno lokomotivo, ki je nekoč vozila po tej progi, v Sečovljah pa obiščemo Muzej solinarstva in si ogledamo soline, ki segajo v 13. stoletje.
Izkušnje obiskovalcev: Kolesarjenje skozi zgodovino in naravo
Številni obiskovalci Parenzane poročajo o izjemnih doživetjih. Ena izmed kolesark je opisala svojo izkušnjo: »Ko sva enkrat prišla na Parenzano, je svet postal lepši in tišji. Bilo je le še najino, sladki zvoki ptičjega petja in tisti slastni vonji mediteranskih zelišč in grmovnic, ki sem jih z veseljem sprejela.« Prvi del poti od Buja do Grožnjana je sprva potekal po rahlem spustu, nato pa se je postopoma dvigal, dosegel najvišjo točko celotnega izleta na 310 m v Grožnjanu. Po »energetskem kosilu« v Grožnjanu sta se s soprogom odpravila proti Motovunu, še enemu očarljivemu srednjeveškemu naselju na vrhu hriba. Sledila je rahlo spustna, ovinkasta cesta skozi slikovito pokrajino s serijo mostov in kratkih predorov.
»Vožnja v popolnoma temnem predoru ni bila ravno dejavnost, ki bi me napolnjevala z neizmernim užitkom, a hej, bolje to kot potiskati kolo čez strmo pobočje, kajne?« je pripovedovala. »Prijela sem se krmila z eno roko, z drugo pa držala telefon (hvala za svetilko, ljubim te Apple!), in poganjala pedala z dokaj pohvalno hitrostjo, na katero bi bil ponosen celo Eddy Merckx!« Glavna lekcija, ki si jo je zapomnila, je bila, da Parenzana nikoli ni preveč strma, kar omogoča dolge in uživaške spuste ter relativno lahke vzpone.
Obiskovalci pogosto izpostavljajo tudi bogato kulinarično ponudbo. V Livadah so potekali Dnevi tartufov Zigante, kjer so lokalni pridelovalci ponujali različne izdelke s tartufi, od sirov in salam do testenin, oljčnega olja in marmelad. »Po tem, ko sva poskusila malo vsega, sva kupila toliko izdelkov, kolikor sva lahko spravila v nahrbtnike (moram priznati, da sem med pisanjem tega pojedla steklenico namaza s tartufi in krekerji… še vedno si oblizujem prste… mmm, tako dobro!),« je dodala.
Posebnosti Parenzane
Parenzana ni le kolesarska pot, temveč ponuja tudi bogato kulturno in zgodovinsko izkušnjo. Na poti se nahajajo številni kulturni in zgodovinski spomeniki, od Eufrazijeve bazilike v Poreču do Baredine jame in srednjeveških mestec na hribih, kot so Grožnjan, Motovun, Vižinada, Buje in Oprtalj.
Ena izmed zanimivosti je tudi dejstvo, da je Parenzana povezovala tri države: Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Slovenski del trase je večinoma asfaltiran, kar omogoča lažjo vožnjo. V Izoli si je mogoče ogledati originalno parno lokomotivo, v Sečovljah pa se nahajajo najstarejše soline v Sredozemlju.
Na hrvaškem delu Parenzane so bili viadukti opremljeni z novimi varnostnimi ograjami, nekateri predori pa so osvetljeni. Odsek med Vižinado in Motovunom je že vrsto let priljubljen med pohodniki, prav tako pa je dostopen odsek med Livadami in Grožnjanom.
Parenzana | E-kolesarska tura po Istri 🇮🇹🇸🇮🇭🇷 in kolesarjenje
Istrska gastronomija ob Parenzani
Parenzana je znana tudi kot »vinorodna železnica«, kar potrjuje bogata kulinarična ponudba območja. Vinarstvo in oljkarstvo sta namreč ključna dela istrske identitete. Ob poti se nahajajo številne kleti in oljčni nasadi, kjer lahko obiskovalci degustirajo vrhunska lokalna vina in nagrajena ekstra deviška oljčna olja.
Posebno pozornost si zaslužijo tartufi, ki rastejo v bogatih gozdovih okoli Motovuna. Obiskovalci lahko sodelujejo v lovu na tartufe s posebej dresiranimi psi in poskusijo različne jedi, pripravljene s to dragoceno delikateso.
Zaključek
Parenzana je več kot le kolesarska pot; je potovanje skozi zgodovino, kulturo in naravo Istre. Urejena kot Pot zdravja in prijateljstva, ponuja edinstveno priložnost za raziskovanje tega čudovitega polotoka na aktiven in trajnosten način. Ne glede na to, ali ste izkušen kolesar ali pa se le radi sprehajate v naravi, Parenzana ponuja nekaj za vsakogar. Izkušnja vožnje po stari železniški progi, ki je nekoč povezovala mesta in ljudi, je nepozabna in pusti trajen vtis.