Gora Kanin, ki se s svojimi mrzlimi vrhovi dviga nad Bovcem, je skozi desetletja postala prizorišče številnih dogodkov, od navdušujočih vzponov do tragičnih nesreč. Zgodovina območja je namreč tesno prepletena z vzponi in padci, ne le v prenesenem pomenu, temveč tudi dobesedno. Od usodnih ponesrečencev do tehničnih zapletov na žičnicah, Kanin je večkrat opomnil na svojo nepredvidljivost in moč narave, ki ji lahko človek le težko krojiti usodo. Zbiranje informacij o teh dogodkih je ključno za razumevanje zgodovine tega območja ter za pripravo na morebitne prihodnje izzive, ki jih prinaša gorsko okolje.
Tragedije pod vrhom: Padci, ki so terjali življenja
Gorsko plezanje in planinstvo sta dejavnosti, ki sta vedno nosili s seboj določeno stopnjo tveganja. Kanin, s svojo zahtevnostjo in nepredvidljivostjo, ni nobena izjema. V preteklosti se je večkrat zgodilo, da so vzponi na to goro zahtevali najvišjo ceno.
Ena izmed takšnih tragedij se je zgodila leta 1975, ko je med zimskim vzponom na Kaninu umrl 35-letni alpinist iz Trbiža, Lino Spittali. Po poročanju Primorskega dnevnika je Spittali, sicer mestni stražnik in izkušen alpinist, med plezanjem po severni steni Kanina izgubil ravnotežje in padel v 300 metrov globok prepad na jugoslovanski strani gore. Njegova prijatelja, Alfonso Della Mea in Luciano Vuerich, sta takoj po nesreči obvestila gorsko reševalno službo in policijo. Zaradi pozne ure reševalne akcije niso mogli pričeti že isti dan. Naslednje jutro so se jugoslovanski in italijanski reševalci podali na iskanje. Kljub uporabi helikopterja, ki naj bi pomagal pri transportu trupla, so Spittalija našli šele pred 13. uro. Po opravljenem zapisniku v Bovcu so ga prepeljali čez mejo v Trbiž. Ta dogodek je še enkrat poudaril nevarne razmere, ki jih lahko prinesejo vzponi v visokogorju, še posebej v nepredvidljivih vremenskih razmerah.
Še en tragičen dogodek se je zgodil leta 2002, ko se je pod zavetiščem Petra Skalarja na Kaninu smrtno ponesrečila 49-letna planinka iz Idrije, poimenovana K.I. Po navedbah Primorskih novic je ženski zdrsnilo med spustom proti zadnji postaji kaninske gondole. Zgrmela je med 30 in 40 metrov po skalnatem pobočju v kotanjo, pri čemer je utrpela usodne poškodbe. Po klicu na pomoč s strani soproga je na kraj nesreče poletel policijski helikopter z gorskimi reševalci in zdravnikom, vendar ponesrečenki niso mogli več pomagati.
Leta 2014 pa se je na Kaninu zgodila še ena smrtna nesreča. 34-letni planinec iz Ljubljane je med hojo po neoznačeni poti z Malega Kanina proti Velikemu Kaninu naletel na padajočo skalo. V kraju Črni Vogel se je zadnji v koloni oprijel za oprimek v skali, ki se je nato odkrušila in padla nanj. Reševalci so na kraju nesreče ugotovili, da je planinec zaradi poškodb umrl.
Poleg teh posamičnih nesreč, ki so se končale s smrtjo, so se na območju Kanina zgodile tudi nesreče, v katerih so bili ljudje poškodovani. Leta 2014 so se tri osebe, med njimi mladoletnik z Madžarske, slovenska deklica in 41-letna Nemka, poškodovale med spustom po jeklenici na Bovškem. Domnevno naj bi zadeli vrh drevesa. Gorski reševalci in reševalci iz Tolmina so jih oskrbeli, deklice in ženske pa so s helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center.
Tehnične težave na žičnicah: Ujeta v gondoli in padci kabin
Poleg naravnih nevarnosti, ki jih prinaša gorsko okolje, je Kanin v svoji zgodovini doživel tudi tehnične zaplete na žičniških napravah, ki so ogrozili varnost obiskovalcev.
Ena izmed najbolj odmevnih nesreč se je zgodila v novejši zgodovini, ko je na krožni kabinski žičnici na Kaninu izpadla vrv. Po poročanju 24ur.com je do nesreče prišlo na odseku A-B žičnice, ko je na enem od stebrov izpadla vrv, zaradi česar sta dve kabini padli na tla. K sreči sta bili kabini prazni, tako da k srečo ni bilo poškodovanih. Žičnica se je samodejno ustavila, v eni od preostalih kabin pa sta okoli 20 metrov nad tlemi ostali ujeti dve osebi.
Reševalna akcija je potekala skoraj tri ure, v njej pa je sodelovalo 25 prostovoljnih gasilcev in deset upravljavcev žičniških naprav. Rešena sta bila dva hrvaška državljana, ki sta v kabini mirno počakala na pomoč in sta bila ves čas na telefonski zvezi s prijateljem. Direktor podjetja ATC Kanin, Aleš Uršič, je pojasnil, da je do izpada vrvi prišlo zaradi izpada koleščka iz niza baterije na 17. stebru, kar je povzročilo takojšnjo ustavitev sistema. Uršič ni izključeval možnosti močnega sunka vetra, vendar natančen vzrok še ni bil znan. Poudaril je, da tovrstne nesreče ne pomenijo konca Kanina, saj Bovec brez tega smučišča ne bo obstal.
V času nesreče je bilo na smučišču okoli 370 smučarjev, med njimi tudi trije avtobusi šolskih otrok. Večini so pomagali na italijansko stran, od koder so jih z avtobusi prepeljali v Bovec. Nekateri, predvsem domačini, ki Kanin dobro poznajo, pa so se v dolino spustili po slovenski strani, po cesti, na kateri je bilo dovolj snega.
Uršič je omenil tudi podoben incident iz leta 2004, ko je prišlo do izpada vrvi, ki pa se je ujela na lovilec kolesne baterije, kar je prav tako povzročilo ustavitev linije. Kljub incidentu je zatrdil, da je varnost na žičniških napravah, ki obratujejo normalno, povsod zagotovljena. Napovedal je, da bodo v naslednjih dneh zadevo sanirali, opravili poseben pregled in nadaljevali z normalnim obratovanjem.
Spomin na gradnjo žičnice: Helikopterska nesreča in plaz
Zgodovina Kanina ni povezana le z nesrečami med obratovanjem žičnic, temveč tudi z dogodki, ki so se zgodili med samo gradnjo.
Leta 2022 so se na Kaninu spomnili 50. obletnice helikopterske nesreče, ki se je zgodila 30. oktobra 1972 med gradnjo žičnice. Pobudnik in slavnostni govorec je bil preživeli v nesreči Jožef Lemut. Ob tej priložnosti so v restavraciji Kanin odprli spominsko razstavo fotografij o gradnji smučišča, nesreči in snežnem plazu, ki je odnesel eno od postaj.
Prva helikopterska nesreča v Sloveniji je takrat terjala dve življenji: umrla sta Peter Berginc, načelnik postaje Gorske reševalne službe Tolmin, in Silvo Clemente iz Tolmina. Komemoracija je potekala na zadnji, najvišji, 'D' postaji kaninske žičnice, kjer je postavljena tudi spominska tabla.
Jožef Lemut je ob tej priložnosti spomnil na zgodovinske okoliščine nastanka smučišča. Povedal je, da so v začetku 70. let na Kaninu predvideli tri žičnice proti različnim točkam, a se je uresničila le ena, tista na Prestreljeniške pode. Gradnja se je začela jeseni 1971, pri terenskih delih pa je sodelovalo tudi Soško gozdno gospodarstvo. Junija 1972 je pri prevozu najtežjih tovorov začela pomagati tudi JLA s transportnim helikopterjem.
Ponesrečeni helikopter je zaradi slabega vremena prispel na Kanin šele 30. oktobra zjutraj. Po dogovoru je najprej na Kanin odpeljal skupino delavcev, skupno 25 potnikov. Do nesreče je prišlo med pristajanjem, ko se je helikopter zavrtel in nato strmoglavil blizu gradbišča najvišje postaje gondolske žičnice. Po strmoglavljenju je helikopter zagorel. Lemut se je iz njega rešil predzadnji, zaradi slabe vidljivosti pa ni vedel, kako in koliko ostalih potnikov se je rešilo. Po preštevanju so ugotovili, da manjkata dva potnika, Berginc in Clemente, vendar so zaradi ognja opustili vsako misel na reševanje. Po besedah Lemuta naj bi drugi potniki težave s helikopterjem opazili že prej, po nesreči pa mu je pilot dejal, da naj bi helikopter preprosto izgubil moč in se ni več odzival na krmiljenje. Po nesreči so se preživeli, večinoma z lažjimi poškodbami in opeklinami, peš odpravili v dolino.
Z deli na žičnici so nato nadaljevali in jo 24. marca 1974 tudi odprli. Poleg omenjene nesreče je Lemut spomnil tudi na druge težave, s katerimi se je soočalo novo kaninsko smučišče. Med drugim so udari strele poškodovali nosilne žične vrvi, marca 1975 pa je plaz odnesel tudi 'C' gondolsko postajo. Posledično je v stečaj prišlo tudi podjetje ATC Bovec, ki je s smučiščem in žičnico upravljalo.
Lemut je ob zaključku nagovora dal pobudo, da se ob spominski plošči vsako leto položi venec v spomin na ponesrečene. Njegov poziv k spominu in k temu, da se ne pozabi na tiste, ki so svoje življenje posvetili ali ga celo izgubili pri gradnji in obratovanju Kanina, je pomemben opomnik na ceno, ki jo včasih prinesejo ambiciozni projekti v zahtevnih okoljih.