Otok Iž, ki se nahaja med Dugim otokom in Ugljanom, je eden izmed manjših jadranskih otokov, ki ponuja unikaten vpogled v življenje na otoku ter povezavo z naravnimi in duhovnimi tokovi. Naše popotovanje se je začelo v Malem Ižu, naselju, ki se razprostira na treh gričih: Mućel, Makovac in Porovac. Tu nas je pričakal zaliv Bršanj z okoli šestdeset metrov dolgim valobranom, ki služi kot pristanišče za trajekte, povezujoče otok z Zadrom.
Svojstvenosti Malega in Velikega Iža
Ena izmed najbolj zanimivih posebnosti otoka Iž je zagotovo planinski dom, ki se ponaša z najnižjo nadmorsko višino na svetu, saj se nahaja kar na obali. Široka asfaltirana cesta povezuje Mali Iž z do pet kilometrov oddaljenim Velikim Ižem. Presenetila nas je širina te ceste glede na to, da med kolesarjenjem nismo srečali veliko avtomobilov. Večinoma smo opazili parkirane, večinoma neregistrirane avtomobile, ki jih domačini verjetno uporabljajo za prevoz na polja ali v gozd.
V Velikem Ižu stoji edini hotel na otoku. Pred leti so v hotelu poskusili razširiti svojo ponudbo z nenavadno idejo: gostom so ponudili možnost postavitve šotora v bližnjem parku za majhno ceno. Ta poteza je Ižu prinesla sloves najcenejše počitniške destinacije, ki je privabila obiskovalce z željo po duhovnem miru in ravnovesju. Hotel je to željo spretno izkoristil in začel organizirati delavnice za duhovni razvoj. Domačini s ponosom pripovedujejo o jutrih, ko ljudje pozdravljajo nov dan z meditacijo, in večerih, ko se ob sončnem zahodu poslavljajo od dneva z različnimi gibalnimi praksami.

Ribogojstvo in Morska Doživetja
Po vrnitvi smo se vkrcali na ladjo in se odpravili proti Ugljanu. Na poti smo opazili več gojišč za ribe. Včasih so ribe lovili predvsem z barkami. Eden izmed pogojev za vstop Hrvaške v Evropsko unijo je bil uničenje malih ribiških bark, za kar so ribiči prejeli evropska sredstva v višini trikratne cene barke. V zameno so lahko razvili gojišča bolj iskanih vrst rib, kot so brancin, orada in tuna. Kapitan nam je zaupal, da se pri tako obsežnih gojiščih občasno strga kakšna mreža in ribe uidejo.
Med potjo do Ugljana smo imeli dovolj časa, da smo se ustavili v enem izmed zalivov in zaplavali. Velika prednost potovanja z barko je možnost zaustavitve v poljubnem zalivu na željo potnikov, kjer se lahko osvežimo v prijetni vodi.
Med večerjo smo že pluli skozi umetni kanal Ždrelac, ki povezuje otoka Ugljan in Pašman. Nekdaj je bila to plitvina, ki so jo leta 1883 poglobili, danes pa po njej lahko plujejo tudi manjši trajekti. Otoka sta sicer povezana tudi z 210 metrov dolgim mostom.
Stonski ribar iz želuca grdobine izvadio čitavu plastičnu bocu: "Vidiš da se životinja patila!"
Bukovniško jezero in Duhovno Sevanje
Na naši poti smo se ustavili tudi ob Bukovniškem jezeru, akumulacijskem jezeru velikosti 4,5 ha, ki je nastalo z zajezitvijo potoka Bukovnica. Jezero, povprečne globine 2 metra, ponekod pa tudi do 5 metrov, je bogato z ribami, kot so amur, linj, krap, ploščič in ostriž. Obdano z gozdovi, ki nudijo domovanje srnam, jelenom in divjim svinjam, ter fazanom, jerebicam, prepelicam in poljskim zajcem, jezero ponuja mir in stik z naravo.
V bližini jezera, sredi gozda, stoji kapela sv. Vida. Že stoletja ljudje verjamejo v zdravilno moč vode iz izvira sv. Vida za oči. Ljudsko izročilo pravi, da so nekateri s pitjem in umivanjem oči z vodo iz tega izvira celo spregledali. V zadnjih letih so v okolici kapele odkrili večje območje blagodejnega zemeljskega sevanja z različnimi močmi in barvami, ki oddaja izjemno pozitivne vibracije. V premeru 450 metrov se nahaja okoli 50 zdravilnih točk z različnimi učinki pri zdravljenju vida, sluha, prebavil, živčevja in kože, od katerih je 26 označenih.
Marko Pogačnik, svetovno znani geomat, je občini Dobrovnik podaril kozmogram, kamen, na katerega teče voda iz Vidovega izvira. Ugotovil je, da je prav pred vhodom v kapelico sv. Vida fokusna točka, od koder se energija širi v okolico in krepi ostale točke. Ta energija pada v obliki verižnega členka, ki se dviga pri Gradu na Goričkem, pada v park naravnih energij ob Bukovniškem jezeru, se dviga v Razkrižju in zopet pada v Radencih.

Energijske Osnovnice Slovenije po Marku Pogačniku
Marko Pogačnik, avtor slovenskega grba, razlaga, da slovenski prostor določajo tri energijske osi, ki izvirajo na območju Triglava in se iztekajo na nasprotnih koncih Slovenije.
- Os preobrazbe (črna os): Teče čez Koroško, Štajersko in Prekmurje, kjer se izteče prav ob izviru sv. Vida. Ta os je povezana s spremembami in transformacijo.
- Os celovitosti (bela os): Teče čez Vipavsko dolino, Kras, Hrastovlje in po sredini Istre do rta Kamenjaka. Ta os predstavlja celovitost, povezanost in harmonijo.
- Tretja os: Teče čez Ljubljano do Rosalnic ob Kolpi. Ta os je povezana z ustvarjalnostjo in življenjsko močjo.
Pogačnik poudarja, da te osi niso zgolj energijske linije, temveč predstavljajo nosilni vzorec, okrog katerega so "nasnute" posamezne pokrajine in kraji, podobno kot je človeško telo spleteno okrog hrbtenice. Vsaka pokrajina in vsak kraj poznata svojo lastno trojno členitev prostora, kar pomeni, da se povsod najdejo kraji, ki utelešajo vse tri temeljne, ustvarjalnost, celovitost in preobrazbo.
Poleg blagodejnega sevanja bodo najbrž marsikoga očarali sončni žarki, ki sijejo skozi krošnje mogočnih dreves, ptičje petje in šum vetra, pa seveda samo Bukovniško jezero, ki nudi vrsto možnosti za rekreacijo.
Dobrovnik: Dvojezično Naselje z Bogato Zgodovino
Dobrovnik (Dobronak) je za Lendavo drugo največje dvojezično naselje v Prekmurju, saj je tri četrtine prebivalstva madžarske narodnosti. Južno od naselja so odkrili več gomil iz 1. do 3. stoletja. Naselje je bilo leta 1334 omenjeno kot sejemski trg, v 16. stoletju pa kot utrjena postojanka z gradom. Danes so za kraj značilne široke ulice in v središču pravi tržni prostor. Nekaj stavb ima slikovite fasade in vhodne arkadne lope. Velika enoladijska cerkev sv. Vida je osrednja cerkev v kraju. V tednu turizma okrog Vidovega proščenja pripravijo razvedrilne, kulturne in športne prireditve. V avgustu prirejajo mednarodne vinogradniške igre, martinovanje pa je tradicionalna novembrska prireditev.
Triglavsko Pogorje: Vrata v Notranje Svetove
Triglavsko pogorje Pogačnik omenja kot eno od peterih vrat, ki vodijo v notranje svetove slovenskega prostora. Skozi ta med-razsežnostna portala vstopajo v slovenski prostor kozmične ideje in pravzorci, ki predstavljajo temelj razvoja življenja na Zemlji in njenih civilizacij. Področje "vdiha" je veliko in obsega skoraj celotno območje Triglavskega narodnega parka do tromeje z Avstrijo in Italijo, do Bovca na eni strani ter Blejskega jezera na tretji.
To območje se deli na tri enote:
- Sedem dolin v zaledju Triglava: Predstavljajo vzročni svet, ki napaja Triglav in slovenski prostor. Mednje spadajo Krma, Kot, dolina Vrat, Martuljek, Pišnica, izvir Save Zelenci in Trenta.
- Triglav sam: Deluje kot antena za sile, ki prihajajo iz vesolja. Gora je videti kot tristrana piramida, skozi katero se iz vesolja spušča podobna, obrnjenapiramidalna oblika iz finih svetlobnih membran.
- Trije sveti kraji pred oprsjem Triglava: Pokrajine Bleda, Ajdovskega Gradca in Bohinja, obrnjene proti utelešenemu svetu Slovenije.
Arhetipske Dežele Slovenije
France Prešeren je s pesnitvijo "Krst pri Savici" natančno označil območje arhetipske dežele ob vznožju Triglava. Pesnitev se dogaja na treh krajih, ki so danes označeni z romarskimi cerkvami: na Blejskem otoku, pod Ajdovskim Gradcem in ob Bohinjskem jezeru. Ti kraji hranijo pravzorce, na osnovi katerih se "plete" slovenski prostor.
- Bohinj: Kraj preobrazbe. Voda slapu Savice priteka iz vilinskega območja Sedmih triglavskih jezer. Dolina Bohinjskega jezera je kot maternica slovenskega prostora. Naklova glava, polotok, deli jezero na podzemni svet in območje visokih svetlobnih svetov.
- Ajdovski Gradec: Mesto, kjer se prepletata moški in ženski princip. Skalnat zob na eni strani reke uteleša moško počelo, Marijina cerkev na drugem bregu pa stoji na mestu, kjer zaznavamo resonančne točke planetov in ozvezdij. Območje med Sv. Marijo v Bitnjem in Ajdovskim Gradcem zaznamuje zatišje, ki pa skriva krog kreativnih sil.
- Bled: Uteleša tretji sklop pravzorcev slovenske biti. Bled kot celota hrani pravzorec popolnosti, namenjen slovenskemu prostoru, če ta premaga dualizem in ozavesti svojo pravo identiteto. Blejsko jezero je dvignjeno visoko nad dolinama, kot da še ni utelešeno. Moč prvinskih sil pod površjem deluje kot angeli Gaje.
Sveti Gral in Slovenski Prostor
Pojem Svetega Grala, ki ga običajno povezujemo s kraljem Arturjem in angleško deželo, ima svoje korenine tudi v slovenskem prostoru. Marko Pogačnik v pesnitvi "Parsifal" Wolframa von Eschenbacha prepozna povezavo s Štajersko. Gral je tu opisan kot čarobni kamen, sposoben darovati tri temeljne vrline življenja: plodnost zemlje, življenjsko izobilje in ustvarjalni navdih.
Wolframovo delo nakazuje, da se iskalci Grala lahko srečajo s kraji, povezanimi z izvorom življenja na Zemlji, predvsem na Štajerskem. Zgodovina potrjuje, da je Wolfram skrival resnico pred inkvizicijo, pri čemer omenja kraje na desnem bregu Drave in zamolči Ptuj na levem bregu.
Ključno vlogo pri tem igra Boč, gora, ki se dviga nad Dravskim poljem. Mit pripoveduje, da je znotraj gore globoko jezero, iz katerega voda privre na dan na območju nekdanjega ženskega samostana Studenice. Trije močni izviri v Studenicah so v resonanci z zvezdnimi telesi, sedem nadaljnjih izvirov pa z lunino kvaliteto. Na južni strani Boča, v Rogaški Slatini, voda pride v stik z zemeljskimi zmaji (angeli Zemlje). Boč kot Gralova gora je na severu povezan s silami zvezd, na jugu pa se razodeva kot življenjski sok Gaje.
Istra: Drevo Življenja in Podzemne Skrivnosti
Istra, čeprav danes razkosana med tri države, je tesno povezana z domačim prostorom. Ena od treh osi, okrog katerih je "nasnut" slovenski prostor, poteka od Triglava čez Vipavsko dolino, Hrastovlje, prečka državno mejo in se preko Berama izteče na rtu Kamenjaku. Istra uteleša Drevo življenja, s koreninami v Julijskih Alpah.
- Korenine in krošnja: Z "deblom" Istre mislimo na njeno območje med Tržaškim zalivom (kjer utripa en od energijskih centrov "na glavi" Jadranskega morja) in samotno Čićarijo (prvinska pokrajina).
- Limski fjord: Ta zasek v telo Istre predstavlja prag do istrske skrivnosti in odpira pogled v podzemlje, bogato z vilinskimi in škratovskimi bitji.
- Dvigrad: Ruševine Dvigrada so vhod v kraljestvo elementarnih bitij Zemlje.
- Béran: Središče Istre, s cerkvico Sv. Marije na Škrilinah, ki razodeva svojo starost, ki sega onkraj našega prostora in časa, v dobo Atlantide.
- Obalni kraji: Romarska cerkev v Strunjanu, Novigrad kot "nova Ljubljana", Poreč z Evfrazijevo baziliko in megalitski krog na Mordelah.
- Brioni: Skrivnostni "Kochov kamnolom" skriva pra-atom življenja, ključen za razvoj življenja na planetu.
- Učka: Mogočni zmajev hrbet, ki predstavlja prasile, izvirajoče iz jedra Zemlje.
Istra se Marku Pogačniku prikaže kot govorni organ Gaje, z jezikom, ki sega od Alp do Jadrana.
Maribor: Skrite Moči in Sveta Mesta
Marko Pogačnik meni, da Maribor ni le mesto, ki ga naseljujejo ljudje, temveč del kompozicije večjih svetih krajev. Prava lepota mesta je skrita v jedrih zemlje, ki svoje moči kaže skozi številna sveta mesta, razpostavljena po mestu.
- Pekrska gorca: Megalit, ki deluje kot antena. "Vrteča se kolesa" znotraj gore se odzivajo na impulze iz Zemlje in vesolja, omogočajoč uglasitev z ritmi narave.
- Drava: Reka kljub zajezitvi ohranja pradavninski ritem. Dotika se treh svetih krajev v Mariboru: Mariborskega otoka, izvira sv. Jožefa in Meljskih pečin, od koder črpa moč.
- Mariborski otok: Vrata, skozi katera Drava vstopa v prostor, hkrati pa ključ, ki kraj varuje pred zlorabo.
- Izvir sv. Jožefa: Kraj izmenjave informacij med Gajo in vesoljem.
- Meljske pečine: Energetska točka, ki je nekoč imela pristen stik z reko.
- Hudičeve skale: Skale, ki jih Pogačnik razume kot žive, ustvarjene s strani vilinskih bitij za usmerjanje življenja.
- Platana pred dvorcem Betnava: Prag med duhovnim in materialnim svetom, kraj srečevanja in komunikacije različnih rodov živali.
- Stražunski gozd: Kraj s posebnimi energijami in zdravilnimi zmožnostmi, ki čaka na aktivacijo svojih skritih potencialov.
- Mariborska Piramida: Naravnega izvora, z obliko piramide, ki uteleša žensko naravo, v nasprotju z moško naravo Mestnega vrha.
- Stolni vrh: Dom boginje device, kraj komunikacije med zavestjo Zemlje in modrostjo vesolja.
- Kalvarija: Žarišče boginje preobrazbe, potencialni vir izjemne moči mariborskega prostora.
- Poštela: Srčni sistem Mariborskega prostora, kjer energija niha v resonanci z jedrom Zemlje.
Skozi ta dela Marka Pogačnika se razkriva globlja, energijska plast slovenskega prostora, ki presega zgolj geografske meje in ponuja vpogled v povezavo med naravo, duhovnostjo in kozmičnimi silami.