Letališče Konstantin Veliki v Nišu, srbskem mestu s bogato zgodovino, ki se nahaja le 4 km severozahodno od njegovega središča, je več kot le pristanišče za letala. Njegova pot od prvega pristajališča, ustanovljenega leta 1910 v bližini vasi Donje Međurovo, do današnjega sodobnega mednarodnega letališča, je tlakovana z vojaško strategijo, gospodarskim razvojem in nenehnim stremenjem po povezovanju. Danes je letališče ključen del prometne infrastrukture Srbije, ki povezuje Niš in širšo regijo Južne in Vzhodne Srbije z Evropo.
Zgodovinski razvoj: Od vojaškega oporišča do civilnega letališča
Prve civilne lete na območju Niša je v tridesetih letih dvajsetega stoletja izvajala nacionalna letalska družba Aeroput. Vendar pa je zgodovina letališča tesno povezana z vojaško uporabo. Med in po drugi svetovni vojni je letališče služilo kot ključno vojaško oporišče, med drugim je gostilo 63. padalsko brigado in 119. helikoptersko brigado. Še danes del letališča ostaja v uporabi Vojaškega letalstva in zračne obrambe Srbije.
Pomemben mejnik v razvoju letališča je bila gradnja prve betonske vzletno-pristajalne steze, dolge 1.500 metrov, leta 1952, ki je bila sprva namenjena izključno vojaškim letom. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja so se pričeli občasni prevozi do obale Jadrana, kar je nakazalo na naraščajoče potrebe po civilnem letalskem prometu. Do osemdesetih let dvajsetega stoletja je ta razvoj privedel do prepoznanja lokalnih oblasti o gospodarskem pomenu letališča za regijo. Posledično so bili zgrajeni končna zgradba in pomožni podporni objekti, odprti leta 1986, ki so vključevali asfaltno vzletno-pristajalno stezo in sistem luči za nočno vodenje letal.
Razpad Jugoslavije v začetku devetdesetih let je močno vplival na letalski promet, saj so bile najprometnejše poti, kot so bile tiste do Jadranskega morja, Ljubljane in Zagreba, močno omejene. Sledile so sankcije Združenih narodov, ki so prepovedale mednarodna letalska potovanja, kar je obseg prometa zmanjšalo na minimum, z redkimi poleti v poletnem času do letališča Tivat. Kljub temu se je leta 1998 promet povečal zaradi preusmeritve prometa z mednarodnega letališča v Prištini, ki je bil pogosto zaprt zaradi megle.
Letališče je bilo ponovno odprto leta 2003 s pomočjo norveške vlade. Sledila je postopna rast letalskega prometa, z nadaljevanjem letov Jat Airways in Montenegro Airlines v Zürich, Pariz in Tivat leta 2004. Leta 2010 je Wind Jet vzpostavil povezavo z italijanskim Forlijem, medtem ko je Montenegro Airlines ponujal dnevne polete v Podgorico, ki pa so bili leta 2013 ukinjeni zaradi nizkega števila potnikov.
Vzpon nizkocenovnih letalskih prevoznikov in širitev ponudbe
Preboj v rasti potniškega prometa se je zgodil leta 2015, ko je nizkocenovna letalska družba Wizz Air začela ponujati lete v Basel in Malmö. Kmalu se jima je pridružil Ryanair z napovedjo letov v Berlin. Leta 2016 sta obe družbi še razširili svojo ponudbo: Wizzair je dodal lete v Dortmund, Eindhoven in Memmingen, Ryanair pa v Weeze, Bergamo in Bratislavo. Ta širitev je privedla do trimestne rasti potniškega prometa, ki je presegla prejšnje rekordne vrednosti.
Poleg potniškega prometa se je razvijal tudi tovorni promet. Oktobra 2016 je Turkish Cargo, tovorni oddelek Turkish Airlines, začel redne tovorne prevoze med Nišem in Istanbulom. Novembra 2016 je Swiss International Air Lines napovedal lete v Zürich.
Prenova in prihodnji načrti
Decembra 2016 se je začela prenova terminala letališča Konstantin Veliki, ki je vključevala razširitev prostora za prijavo in vkrcanje ter izboljšave zunanjosti in strehe. Obstajajo tudi ambiciozni načrti za povezavo letališča s še dvanajstimi evropskimi mesti, pri čemer srbska vlada namenja 5 milijonov evrov za podjetja z najboljšimi ponudbami.
Dodatne storitve in povezljivost
JP Airports of Serbia, podjetje v državni lasti, ki je bilo ustanovljeno 25. aprila 1990 (kot JP Airport Niš) in preoblikovano 18. oktobra 2019 (kot JP Airports of Serbia), upravlja letališče. Sedež podjetja je v Nišu. Leta 2017 je podjetje zabeležilo prihodek v višini 2,68 milijona evrov, čisti dobiček 0,41 milijona evrov, skupno premoženje v višini 6,05 milijona evrov in lastniški kapital v višini 2,69 milijona evrov. V celoti je v lasti Vlade Srbije.
Letališče je dobro povezano z mestom Niš preko dveh avtobusnih linij, 34A in 34B, ki povezujejo letališče z glavnimi predmestji in prometnimi vozlišči, kot sta centralna avtobusna postaja in osrednja železniška postaja. Cena ene vozovnice znaša 60 dinarjev (približno 0,51 evra).
V letu 2009 je bilo na letališču ustanovljeno skupno center za odzivanje v sili s strani srbskega ministrstva za notranje zadeve in ruskega ministrstva za izredne razmere.
Počeci vazduhoplovne industrije u Srbiji
Vojaška prisotnost in mednarodno sodelovanje
Del letališča še vedno uporablja Vojaško letalstvo in zračna obramba Srbije. V preteklosti je letališče gostilo različne vojaške enote, vključno s 63. padalsko brigado in 119. helikoptersko brigado.
V zadnjih letih je letališče Konstantin Veliki v Nišu postalo tudi prizorišče sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Leta 2009 sta srbsko ministrstvo za notranje zadeve in rusko ministrstvo za izredne razmere ustanovila skupni center za odzivanje v sili. V preteklosti so se pojavile novice o pristajanju specializiranih transportnih letal ameriške vojske, kot sta MC-130J Combat Shadow II, ter ameriških helikopterjev UH-60 Black Hawk in potniških letal italijanske vojske. Ti dogodki so pogosto povezani s slovesnostmi, kot je bila svečanost ob Halijardovi misiji, eni največjih reševalnih akcij zavezniških pilotov med drugo svetovno vojno, ki se je odvijala v Pranjani pri Čačku. Takšna sodelovanja poudarjajo strateški pomen letališča in njegovo vlogo v širših varnostnih in humanitarnih prizadevanjih.
Srbsko vojno letalstvo: Korenine v Nišu
Zanimivo je, da srbsko vojno letalstvo temelji svoje korenine prav v Nišu. Ustanovljeno je bilo 24. decembra 1912. leta, s čimer je Srbija postala ena prvih petnajstih držav na svetu z lastnim vojaškim letalstvom. Razvoj se je začel že leta 1909, z nakupom prvih balonov. Leta 1912 je Kraljevina Srbija namenila znatna sredstva za razvoj aviacije in poslala mlade kadete na šolanje v Francijo. Prvi srbski pilot, Mihailo Petrović, je diplomiral in postal eden prvih tisoč pilotov na svetu. Prva bojna naloga srbskega vojnega letalstva je bila izvedena že marca 1913. Letalstvo je igralo pomembno vlogo tudi med prvo svetovno vojno, s herojskimi misijami pilotov, kot sta Miodrag Tomić in Živojin Stanković. Leta 1913 je Srbija sprejela enega prvih zakonov o zračnem prometu, ki je urejal prelete tujih letal in zagotavljal varnost ozemlja. Stogodišnjica srbskega vojnega letalstva je bila obeležena s dokumentarnim filmom "Vek odvažnih".
Željava: Skrivnostno podzemno letališče
Čeprav se članek osredotoča na letališče v Nišu, je pomembno omeniti tudi druge vojaške objekte nekdanje Jugoslavije, ki so pustili svoj pečat. Eno najbolj fascinantnih je zapuščeno vojaško letališče Željava, ki se nahaja na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Ta izjemna podzemna vojaška baza, znana kot "Objekt 505", je bila zgrajena kot odgovor na strah pred napadom Varšavskega pakta. Zgrajena je bila med letoma 1948 in 1968, stala pa je približno 6 milijard ameriških dolarjev. Imela je sposobnost skriti do 58 najsodobnejših letal tistega časa in sprejeti do tisoč vojaških uslužbencev. Baza je bila zasnovana tako, da prenese jedrsko eksplozijo z močjo 20 kiloton in je imela zaloge za 30 dni delovanja, vključno z lastnim podzemnim izvirom pitne vode. Glavna naloga objekta je bila vzpostavitev in koordinacija celotne radarske mreže za zgodnje opozarjanje v SFRJ. V bazi je deloval 117. lovsko-aviacijski polk z lovci MiG-21. Žal je bila baza med vojnami v Jugoslaviji močno poškodovana in opuščena. Kljub svoji mogočnosti ni mogla ubežati uničenju, ki so ga prinesle vojne. Danes je Željava turistična atrakcija, ki privablja radovedneže, vendar je obiskovalce opozarjajo na prisotnost neeksplodiranih min v okolici.
Letališče Konstantin Veliki v Nišu tako predstavlja pomemben del srbske prometne in vojaške zgodovine, ki se nenehno razvija in prilagaja novim izzivom ter priložnostim. Njegova transformacija od vojaškega oporišča do mednarodnega letališča odraža širše gospodarske in geopolitične premike v regiji.