Otok Šolta, ki se nahaja v bližini Splita, je destinacija, ki ponuja več kot le čudovite plaže in čisto morje. Je otok z globoko zakoreninjeno tradicijo, ki se odraža v njegovih vrhunskih vinih, prvovrstnih oljčnih oljih in dragocenem medu. Ta članek vas bo popeljal na potovanje skozi bogato kulturno in kulinarično dediščino otoka Šolta, z izpostavitvijo klapskega petja, avtohtonih sort grozdja in skrbnega pridelovanja lokalnih dobrot.
Šolta: Zelena oaza miru in avtentičnosti
Šolta je otok, ki se počasneje spreminja in še vedno upira času, kar ga loči od bolj znane sosede, Splita. Mesto v srcu otoka ni prežeto z mestnim vrvežem, hitenjem, hrupom in pisano množico turistov. Namesto tega vas pričaka zelena oaza, mir, otoška avtentičnost in tisti pridih starega Sredozemlja, ki vse bolj bledeni. Ta mir in pristnost sta tisto, kar so izkusile obiskovalke, ko so se s trajektom odpravile proti otoku, ki je bil zaradi svoje bližine zgodovinsko vedno tesno povezan s Splitom. Šolta je celo administrativno pripadala Splitu vse do leta 1993.
Klapsko petje in kulturna dediščina
Kulturno umetniško društvo Šolta iz pobratene občine Šolta vabi na poseben kulturni večer, ki je potekal v petek, 30. januarja 2026, ob 20.00 uri v Kulturnem domu Črna. Na večeru so se predstavile folklorna skupina, otroška folklorna skupina, mandolinska skupina ter Klapa Čuvite. S svojim nastopom so obiskovalcem približale bogato kulturno in glasbeno dediščino otoka Šolta. Klapsko petje, ki ga je populariziral tudi Oliver Dragojević s svojo pesmijo "klapa ispo' volta", je neločljivo povezano s Šolto in njeno identiteto. Ta tradicionalna oblika a capella petja, ki jo izvajajo moške skupine, je del hrvaške nematerialne kulturne dediščine in predstavlja pomemben del otoške kulturne krajine.
Vinska zgodba Šolte: Dobričić, Zinfandelovo poreklo
Potovanje po Šolti se pogosto začne z raziskovanjem njene vinske zgodbe. Ta se začne in konča z avtohtono šoltansko sorto, ki ima svoje mesto v hrvaški vinski zgodovini. Govorimo o dobričiću - sorti, ki je, kot je znano, eden od staršev plavca malega, skupaj z bolj znanim crljenkom, pribidragom ali tribidragom, ki je po svetu poznan kot Zinfandel. O njem so obiskovalke že učile lansko zimo na degustaciji in predavanju dr.sc. Gorana Zdunića, čigar ime se je v tem primeru pogosto omenjalo, saj je prav on pomagal pri revitalizaciji te vinske sorte.
Zinfandelovo poreklo so Američani, na čelu s Carol Meredith, iskali na Hrvaškem že leta 1998. Za sorto dobričić se je sicer slišalo, da je le "pitur", vino, ki daje barvo v kupažah z drugimi vini, vendar naj bi sorta samostojno ne mogla dati vrhunskih vin. Pred sprejemanjem zaključkov so obiskovalke ob obisku Šolte želele degustirati različna vina, narejena iz te sorte. Tako so se pri Kaštelancu pridružili še drugi šoltanski vinarji, Tomislav Purtić - Marinac in Vicko Burica.
Ob bogatem predjedu z lastnega gospodarstva (tapenada iz črnih in zelenih oljk, marinirane olive, sir, inčuni ter dve vrsti ekstra deviškega oljčnega olja) so bili postreženi Rose in Maraština letnik 2017. Od teh se je vsem še posebej vtisnila svežina in prefinjenost maraštine, na koncu pa še "mladi" dobričić Domnius, letnik 2017, vse v režiji Vicka Kaštelanca. Ob glavni jedi, izvrstni telečji in jagnječji peki, so uživali v Dobričiću Marinac letnik 2016 Tomislava Purtića in Dobričić Burica letnik 2015, na koncu pa še v odležanem dobričiću iz starejših trt njihovega gostitelja - "Dobričić Vila Superior" letnik 2016.
Ujeto presenečene obiskovalke so soglasno zaključile, da je ta sorta pri različnih vinarjih in letnikih dala povsem različna vina. Nekatera vina so s svojim okusom in vonjem izrazito spominjala na plavec mali, vina so imela različno izražene tanine, s katerimi je ta sorta bogato obdarjena, in različne barve od temno rdeče, rubinaste barve vse do temno vijolične, zaradi katere je sorta dobila ime "pitur". Vsekakor se lahko z gotovostjo zaključi, da je dobričić zanimiva črna sorta Dalmacije, še posebej glede na njeno vlogo v zgodbi o slavnem Zinfandlu. Lansko leto je stroka prepoznala potencial sorte, in prvič je dobričić, in to prav tisti gostitelja Kaštelanca, prejel oznako vrhunskega vina. "V prihodnosti upamo na še uspešnejšo revitalizacijo te sorte, sajenje novih nasadov in ustvarjanje novih, vrhunskih vinskih etiket iz sorte dobričić," je dejal Kaštelanac, s čimer so se strinjali tudi ostali vinarji.
Šoltansko oljčno olje: Tekoče zlato otoka
Poleg vina je Šolta znana tudi po svojih oljčnih oljih. V sodobni oljarni, kjer se poleg predelave oljk, ki jih prinesejo otočani, proizvajajo tudi oljčna olja z lastnim podpisom oljarne, iz sort oljk levantinke, ali kot jo imenujejo Šoltanke, in sorte oblice, ter posebna aromatizirana oljčna olja. Gostitelj je bil v tem primeru Frane Kaštelanac, ki je pojasnil proces predelave oljk in pridobivanja ekstra deviškega oljčnega olja. Postavilo se je veliko vprašanj o načinu predelave oljk in novih spoznanjih o prednostih sodobne proizvodnje oljčnega olja ter maščobnih kislin, ki jih olje mora vsebovati, da bi lahko dobilo naziv ekstra deviško.
Sledila je degustacija olja Olyntia, navadnega pa tudi aromatiziranih olj z okusi grenivke, čilija, česna, bazilike, rožmarina, timijana, koromača in pomaranče. Tukaj o okusih ni bilo mogoče razpravljati, vsak je izbral svojega favorita.
Med: Sladka dediščina čebelarstva
Šolta je tudi dom čebelarstva, ki se prenaša skozi generacije. Družina Tvrdić se ukvarja s čebelarstvom že skozi štiri rodove. Njihovi gostitelji uspešno širijo zgodbo o čebelah, njihovi vlogi v naravi in pomembnosti za cel svet, pri čemer poudarjajo, da so čebele veliko več kot le med in drugi proizvodi, ki jih je mogoče najti na policah njihovega OPG-ja.
Obiskovalke so se naučile, da v panju obstaja vedno le ena matica, ostalo pa so delavke in troti, da so čebele izrazito stroga in funkcionalna skupnost, da 70 % rož, ki jih vidimo v naravi, oprašujejo prav čebele, da za 1 kg medu 20.000 čebel obišče 2.000.000 rož in pri tem preleti 50.000 km. Nato je sledilo pogled skozi steklo v pravi panj in pokušanje čebeljih pridelkov: medu, cvetnega prahu, propolisa ob izvrstnem morskem siru, ki ga je posebej za gostje pripravila gostiteljica Nataša. Ob tem so obiskovalke uspele dobiti tudi recept, vendar z obljubo, da po morski sir morajo priti na Šolto.
Šolta kot destinacija: Od gastronomije do miru
Šolta ponuja edinstveno izkušnjo, ki presega tipične turistične ponudbe. Je otok, kjer lahko obiskovalci spoznajo bogastvo lokalne kulinarike, od vrhunskih vin do prvovrstnih oljčnih olj in medu, hkrati pa uživajo v miru in avtentičnosti, ki jo otok ponuja. Ob koncu obiska je bil predviden obisk Rogača, kjer je ostalo še malo časa za kratek sprehod pred odhodom trajekta za Split.
Gostoljubnost domačinov, kot so bili omenjeni prijatelji iz hotela Leonardo, Oktet Tinje in PGD “Laporje”, je bila izjemna. Njihovo sodelovanje in skrb za udoben in lep obisk sta pustila nepozaben vtis. Tako se obiskovalci z veseljem spominjajo gostovanja na Šolti, ki je potekalo v odličnem razpoloženju, in se veselijo prihodnjega sodelovanja.