Škofjeloško območje, ki ga je zgodovina oblikovala skozi stoletja, ponuja obiskovalcem bogato tapiserijo kulturne dediščine, ki jo skrbno varujejo in predstavljajo številne muzejske institucije. Od mogočnega Loškega gradu do rokodelskih centrov, ki ohranjajo starodavna znanja, se vsak kotiček tega območja prepleta z zgodbami preteklosti. Ta članek vas bo popeljal skozi srčiko muzejske ponudbe Škofjeloške, od najstarejših arheoloških najdb do živahnih rokodelskih tradicij, ter poudaril pomen ohranjanja in posredovanja te neprecenljive dediščine sodobni družbi.
Loški muzej Škofja Loka: Srce škofjeloške dediščine
Loški muzej, ustanovljen leta 1939, predstavlja osrednjo institucijo za varovanje premične naravne in kulturne dediščine škofjeloškega območja. Njegovi prostori v Loškem gradu, ki se prvič omenja že leta 1215 kot "castrum firmissimum" - zelo močno utrjen grad, pripovedujejo zgodbe o nekdanjem življenju v porečju obeh Sor. Muzej je kompleksnega tipa, saj se ponaša z bogatimi arheološko, zgodovinsko, kulturno-zgodovinsko, umetnostnozgodovinsko, etnološko in prirodoslovno zbirko.
Posebno pozornost namenja tudi redni galerijski dejavnosti, ki se od leta 1956 dalje odvija v treh galerijah: Galeriji Loškega muzeja, dislocirani Galeriji Ivana Groharja ter občasni Galeriji Franceta Miheliča, ki hrani dragoceno slikarjevo stalno zbirko. S tem muzej ne le predstavlja zgodovino, temveč tudi sodobno likovno umetnost regije.
Arheološke zaklade in srednjeveška zapuščina
Arheološke zbirke muzeja segajo od starejše kamene dobe do leta 973 in ponujajo vpogled v najzgodnejša obdobja naselitve na tem območju. Obiskovalci lahko občudujejo številna kamena in bakrena orodja ter izjemno zanimive glinene in kovinske izdelke. Posebej navdušujoča je zbirka Loške slikane meščanske keramike, ki je bila najdena med zaščitnimi izkopavanji v Škofji Loki. To kvalitetno namizno posodje, bogato okrašeno z loščenimi slikami in graviranimi motivi, pričuje o bogati srednjeveški in novoveški zapuščini mesta ter presega zgolj funkcionalni ali dekorativni namen. Zbirka obsega različne tipe krožnikov, skled in pladnjev, izdelanih na lončarskem vretenu.
Etnološke priče nekdanjega življenja
Etnološke zbirke muzeja nudijo intimni vpogled v vsakdanje življenje kmetov in meščanov na Loškem pred industrializacijo. Obiskovalci lahko vstopijo v avtentično črno kuhinjo, kjer so razstavljeni predmeti, ki so jih nekoč uporabljali pri kuhanju in peki, ter svetila iz obdobja pred elektrifikacijo. Stavbarstvo je predstavljeno z maketami, medtem ko orodja in predmeti, ki so jih nekdaj uporabljali v poljedelstvu, živinoreji, pri pripravi hrane in v prometu, pričajo o trdem delu in spretnosti prednikov. Posebej zanimiva je zbirka obrti, ki prikazuje razvoj, faze dela in socialni položaj nosilcev nekdaj razvitih obrti na Loškem.
Zgodbe o Loškem gospostvu in pomembnih osebnostih
Kulturno-zgodovinska zbirka osvetljuje zgodovino Loškega gospostva, ki je bilo vseskozi največje in najbolj enotno zemljiško gospostvo na Kranjskem. Njegovi začetki segajo v leto 973, ko je nemški cesar Oton II. podelil freisinškemu škofu Abrahamu Loko. Zbirka predstavlja šest pomembnih freisinških škofov, darilno listino Otona II., loški grb, relief loškega ozemlja ter brižinske spomenike. Zelo dobro so predstavljeni tudi kulturni delavci, literati in strokovnjaki z različnih področij, ki so bili rojeni ali pa so svoj čas delovali na Loškem. Posebno mesto zavzema pisatelj in politik dr. Ivan Tavčar, rojen v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegova dediščina, vključno z rojstno hišo in posestvom Visoko, je predstavljena skozi literarna dela in predmete, ki pričajo o njegovem bogatem življenju.
Rokodelski center DUO Škofja Loka: Živa tradicija rokodelstva
Rokodelski center DUO Škofja Loka je pomemben partner v misiji varovanja kulturne dediščine, ki se osredotoča na ohranjanje in promocijo rokodelskih veščin. Center deluje kot manjši kulturni center, ki ponosno skrbi za premično dediščino v obliki muzejskih zbirk, hkrati pa omogoča obiskovalcem neposredno spoznavanje in sodelovanje pri ustvarjanju.
Čipkarstvo: Vezenine, ki pripovedujejo zgodbe
Škofjeloško območje je znano po svoji bogati tradiciji klekljane čipke. Čeprav se čipke na loško ozemlje prvič omenjajo šele v drugi polovici 19. stoletja, so se hitro razširile po vsej Poljanski in Selški dolini, s središčema v Žireh in Železnikih. V začetku 20. stoletja je bilo na tem območju ustanovljenih kar štiri klekljarske šole, kar je še dodatno razmahnilo to veščino. Obiskovalci lahko v muzeju spoznajo zgodovino klekljanja, si ogledajo različne tehnike in vzorce ter se prepustijo lepoti teh nežnih umetnin.
Sitarstvo: Od domače obrti do obrtnega ceha
Sitarstvo, domača obrt, kjer so sitarji iz konjske žime tkali različna sita, je imelo na Loškem dolgo zgodovino. Pisni viri sitarstvo prvič omenjajo že leta 1598. Po 16. stoletju je dejavnost postopoma prehajala v roke kajžarjev in gostačev, ki jim je tkanje sit pomenilo glavni vir zaslužka. V tej dejavnosti se je že v 16. stoletju močno uveljavilo založništvo, kjer so trgovci zalagali sitarje z žimo in prevzemali njihove izdelke. Leta 1658 so loški sitarji in trgovci ustanovili svoj ceh. V drugi polovici 19. stoletja se je s sitarstvom preživljalo veliko ljudi, vendar je obrt v 50. letih 20. stoletja zaradi odkritja novih materialov povsem zamrla.
Glavnikarstvo: Spomin na spretne roke
Glavnikarstvo, ki so ga po ustnem izročilu v Škofjo Loko prinesli Tolminci in Vipavci v prvi polovici 18. stoletja, je bilo dobro razvito na Loškem. Glavnike so izdelovali iz govejih in koštrunovih rogov, zbirka pa lepo prikazuje orodja in naprave za njihovo izdelavo. Poleg glavnikov so izdelovali tudi žlice, koščene ročaje za vilice, oselnike, konjske glavnike in sprehajalne palice. V obdobju od srede 18. do srede 20. stoletja je na Loškem delovalo 289 glavnikarjev, vendar je obrt v drugi polovici 20. stoletja povsem zamrla.
Klobučarstvo: Od ovčje volne do modnih pokrival
Klobučarstvo je bilo nekoč v Škofji Loki zelo znana obrt. Že leta 1633 so se škofjeloški klobučarji pridružili kranjskim in skupaj ustanovili klobučarski ceh. V zbirki je zanimivo prikazano, kako so klobuke izdelovali iz ovčje volne in dlake divjega ali domačega zajca. Poleg klobukov so izdelovali tudi rokavice, vložke za čevlje in cedilnike. Klobučarstvo je, podobno kot sitarstvo, doživelo podobno usodo in je zamrlo v prvi polovici 20. stoletja.
Mali kruhek in umetno cvetje: Tradicionalne sladkosti in okraski
Nadvse zanimiva je zbirka o tradicionalnem loškem medenem pecivu, imenovanem tudi mali kruhek. Testo so oblikovali v posebej pripravljenih lesenih modelih ali pa so ga oblikovali in krasili ročno. Ti leseni modeli so prava paša za oči. Znanje o pripravi medenega peciva so na škofjeloška dekleta prenesle redovnice iz škofjeloškega ženskega samostana. Redovnice so bile tudi prve, ki so izdelovale umetno cvetje iz blaga, papirja, voska ali kovinske niti, s katerimi so krasili nabožne podobe in sestavljali šopke in venčke za različne priložnosti.
Muzej Železniki, Muzej Žiri in Šubičeva hiša v Poljanah: Lokalne zgodbe in posebnosti
Poleg Loškega muzeja in Rokodelskega centra DUO, so pomembni sestavni del muzejske mreže Škofjeloškega območja tudi Muzej Železniki, Muzej Žiri in Šubičeva hiša v Poljanah. Te ustanove na lokalni ravni skrbijo za premično dediščino in delujejo kot manjši kulturni centri, ki bogatijo kulturno krajino regije.
Muzej Železniki: Srce železarske tradicije
Muzej v Železnikih se osredotoča na bogato zgodovino železarstva in fužinarstva, ki je oblikovala identiteto kraja. Obiskovalci lahko spoznajo razvoj te pomembne obrti, ki je skozi stoletja zaposlovala številne domačine in pustila neizbrisen pečat na gospodarskem in socialnem razvoju Železnikov. Predstavljeni so tako orodja in pripomočki, kot tudi izdelki, ki pričajo o spretnosti in inovativnosti železarjev.
Muzej Žiri: Tkalska dediščina in občina s tradicijo
Muzej v Žireh se posveča predvsem tkalski industriji, ki je imela v tej občini dolgo in pomembno tradicijo. Žiri so bili znani po proizvodnji tekstila, še posebej po platnu. Muzej predstavlja razvoj te industrije, od ročnega tkanja do industrijske proizvodnje, ter prikazuje življenje in delo tkalcev. Obiskovalci lahko spoznajo različne stroje, orodja in materiale, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji tekstila, ter se seznanijo z zgodovino tega pomembnega gospodarskega sektorja.
Šubičeva hiša v Poljanah: Literarni spomin na Ivana Tavčarja
Šubičeva hiša v Poljanah nad Škofjo Loko je rojstna hiša znanega slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja. Danes hiša deluje kot muzej, ki obiskovalcem ponuja vpogled v življenje in delo tega pomembnega literata. V hiši so na ogled predmeti, ki so pripadali Tavčarju in njegovi družini, ter razstava, ki prikazuje njegovo življenjsko pot in literarno ustvarjanje. Posebej zanimiva je Tavčarjeva delovna soba, ki je ohranjena v prvotni podobi.
Skupna brošura in pobarvanka: Vabilo k odkrivanju kulturne dediščine
V okviru projekta je bila izdana skupna brošura "Kulturna doživetja Škofjeloškega: družinski vodnik po poteh kulturne dediščine na Škofjeloškem". Ta knjižica služi kot vodnik po transverzali kulturnih centrov na Škofjeloškem. Obiskovalci lahko med obiskom posameznih muzejev v knjižici zbirajo žige, ob zbranih petih žigih pa prejmejo nagrado - rokodelski spominek. Brošuri se pridružuje tudi pobarvanka na isto temo, ki na zabaven način približuje kulturno dediščino najmlajšim obiskovalcem.
Uporaba piškotkov na spletnih straneh
Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.
Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno. Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo …) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije.
Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu.
Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete - za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org.
tags: #muzej #nekdaj #skofjeloskega #obmocja