Strmo pobočje nad Tolminom, danes muzej na prostem na Poti miru od Alp do Jadrana, je sinonim za nekdaj najbolj krvavo bojišče v Dolini Soče. Planinski raj je kljub današnji lepoti za vedno zaznamovan s spominom na preminule vojake vseh narodnosti, ki so se borili na soški fronti. Greben Mrzlega vrha je prepreden s številnimi jarki, kavernami in ostalinami obeh obrambnih linij, avstro-ogrske in italijanske, ki ostajajo v spomin in opomin. Veliko ostalin je težje dostopnih, zato za ogled priporočamo najem vodnika. Urejena krožna pot, ob kateri se poleti pase mlada živina, se začne pri še danes živeči planini Pretovč, kjer se poleti okrepčajte z domačo skuto in okusnim sirom. Z vrha Mrzlega vrha se razteza lep razgled na nekdanje bojišče soške fronte. Muzej na prostem Mrzli vrh je del Poti miru, ki povezuje ostaline 1. svetovne vojne.
Geografski položaj in strateški pomen Mrzlega vrha
Nad dolino Soče, na njenem levem bregu blizu Tolmina, se dviga strmo pobočje Mrzlega vrha (1359 m), od koder se ponuja lep razgled na nekdanje bojišče soške fronte. V prvi svetovni vojni je Mrzli vrh pomenil eno ključnih točk v avstro-ogrski obrambi tolminskega mostišča. Bil je najbolj krvavo bojišče v Zgornjem Posočju. Na njenem desnem bregu so se utrdile le pred Gorico/Gorizia in v bližini Tolmina ter Mosta na Soči na t. i. tolminskem mostišču. Mengore s sosednjima vzpetinama Cvetje (588 m) in Bučenica (510 m) so predstavljale jedro obrambe tega mostišča. Severno, na levem bregu Soče, sta v njegovi obrambi imela ključno vlogo Mrzli vrh in Vodel. Celotno območje je bilo močno utrjeno s številnimi jarki in kavernami. Mengore so Avstrijci začeli utrjevati že pred začetkom vojne. V vseh 29 mesecih vojne so bili avstro-ogrski položaji na Mengorah izpostavljeni nenehnemu obstreljevanju italijanskega topništva z višjih vzpetin. S prebojem tolminskega mostišča bi se italijanski vojski odprla pot v notranjost monarhije. Vendar je avstro-ogrska obramba kljub velikim izgubam vzdržala vse do konca bojev ob Soči. V odločilni dvanajsti soški bitki je prav območje tolminskega mostišča odigralo eno najpomembnejših vlog. Preboj skupne avstro-ogrsko-nemške vojske se je usklajeno odvijal na tolminskem in bovškem območju. Nemške enote 12. šlezijske divizije in nemški Alpski korpus so s tolminskega mostišča napredovali po pobočjih Kolovrata in po dolini Soče proti Kobaridu.
Mrzli vrh (gora krvi in vzdihljajev) je znano bojišče v prvi svetovni vojni, saj je bil steber avstro-ogrske obrambe tolminskega mostišča od pomladi 1915 do jeseni leta 1917. General Svetozar Borojević von Bojna (Soški lev), poveljnik 5. armade, je ukazal obrambo vrha za vsako ceno, prav tako so italijanski vojni strategi in poveljujoči so od vojske zahtevali brezpogojno zmago, saj je predstavljal ključ za osvojitev tolminskega mostišča.
Boji in utrdbe na Mrzlem vrhu
Greben Mrzlega vrha je na gosto prepreden s številnimi jarki in kavernami obeh vojskujočih se strani. Pod vrhom hriba je na severovzhodnem pobočju avstro-ogrska vojska izkopala razsežne kaverne. V eni izmed njih lahko vidimo betonski oltar, posvečen Devici Mariji, ki so ga leta 1917 postavili madžarski vojaki 3. bataljona 46. V zadnjih dneh maja in začetku junija 1915 je italijanska vojska pošiljala nove in nove enote, ki so krvavele v bližinskih bojih z enotami 3. gorske brigade. Na cvetočih pobočjih Mrzlega vrha so tiste sončne pomladi izkrvaveli celi bataljoni. Velike izgube so prisilile načelnika generalštaba italijanske vojske, generala Luigi Cadorna, da je 4. junija 1915 ukazal prekinitev napadov. Po začetnih bitkah spomladi in poleti 1915 sta obe strani izkoristili zatišje za utrjevanje položajev, kopanje strelskih jarkov in kavern. Slednje so jim nudile varno kritje pred eksplozijami min, granat, padajočega svinca in kamenja. Avstro-ogrske jarke so bili za italijansko pehoto neosvojljivi, saj so bili opremljeni s strojnicami, pred njimi pa prepleteni z gosto bodečo žico in drugimi žičnimi ovirami. Zato so Italijani neprestano krepili svoje topništvo in pred vsakim napadom zasuli avstro-ogrsko vojsko z ognjem, ki naj bi očistil teren in zmehčal branilce. Italijani, ki so se utrdili nad planino Lapoč, so v enem izmed napadov jeseni leta 1915 končno osvojili del prvih avstro-ogrskih jarkov zahodno od vrha. Vendar jim kljub neprestanim napornim napadom ni uspelo nikoli trajno zasesti Mrzlega vrha niti sosednjega Slemena in vodil vrha. Njihov obroč okoli gore se je tesno oklepal avstrijske obrambne linije, ki je povsod potekala na višje ležečih in lažje branljivih mestih. O zagriženosti italijanske vojske nam pričajo položaji na jugovzhodni strani Mrzlega vrha, ki so bili vkopani na strmem prepadnem pobočju tik pod avstrijskimi jarki. Kako so vojaki na takem terenu živeli, oskrbovali in se bojevali, si danes ne moremo predstavljati. Ti položaji, imenovani (LUNETTA B), so kasneje prišli v avstro-ogrske roke. Na Mrzlem vrhu so bili nasprotniki drug od drugega oddaljeni le nekaj deset metrov.
Pripoved vojaka s soške fronte / The Story of a Soldier from the Isonzo Front
Muzej na prostem Mrzli Vrh in Privatna zbirka Gorana Velikonje
Danes je Mrzli vrh poznan kot muzej na prostem, kjer si lahko ogledamo številne jarke, obrambne položaje, kaverne, pokopališča in madžarski oltar v kaverni. Krožna pot po Muzeju na prostem Mengore poteka po dobro ohranjenih in deloma očiščenih in obnovljenih ostalinah prve avstro-ogrske obrambne črte. Vodi mimo jarkov, kavern, spominskih obeležij, ostankov kamnitih zidov barak, vodohrama in spomenika na nekdanjem avstro-ogrskem vojaškem pokopališču. Na vrhu Mengor, od koder je čudovit razgled na Soško dolino, stoji cerkvica, posvečena Marijinemu imenu, ki je bila v času bojev ob Soči porušena skoraj do tal.
Zavzemanje položajev na Mrzlem vrhu je bilo ključno za obe strani. V odločilni dvanajsti soški bitki je prav območje tolminskega mostišča odigralo eno najpomembnejših vlog. Preboj skupne avstro-ogrske-nemške vojske se je usklajeno odvijal na tolminskem in bovškem območju. Nemške enote 12. šlezijske divizije in nemški Alpski korpus so s tolminskega mostišča napredovali po pobočjih Kolovrata in po dolini Soče proti Kobaridu.
Začetek konca vojne na Mrzlem vrhu oznanjala eksplozija podzemne mine, nameščene na konec rova, ki so ga skrivaj branilci izkopali pod italijanske jarke. Eksplozija, ki je vrgla v zrak italijansko moštvo, je ustvarila prehod, skozi katerega sta dva bataljona že v prvem naskoku zavzela vozlišče jarkov na koti 1186. Globok minski krater, okoli katerega so razmetane skale, je še danes viden in zastrašujoč.
Poleg muzeja na prostem obstaja tudi privatna zbirka orožja in predmetov iz obdobja prve svetovne vojne, soške fronte ter avstro-ogrske monarhije, ki se nahaja v Zatolminu. Muzej Mrzli vrh Zatolmin je privatna zbirka orožja in predmetov iz obdobja prve svetovne vojne, soške fronte ter avstro-ogrske monarhije. Večina predmetov v zbirki je najdena na področju Zatolmina, Mrzlega vrha in bližnjih soških bojišč. K zbiranju ostalin iz prve svetovne vojne sta navdušila oče Goran Velikonja. Njegova strast do zbiranja eksplozivnih sredstev in orožja je trajala do njegove smrti leta 1994. Tragično se je ponesrečil doma, pri odpiranju granate. Očetova zbirka se je hranila doma na podstrešju. V najstniških letih se je v zbiralcih prebudila želja po nadaljnjem zbiranju in začela sta dopolnjevati očetovo zbirko. Takrat se jima je porodila tudi ideja o odprtju lastnega privatnega muzeja, posvečenega očetu Goranu. Prostora na podstrešju je že zmanjkovalo in ni bil dostopen za obiskovalce. Skupaj z družinskimi člani so se odločili, da naredijo prizidek k hiši in v njem postavijo muzej. Od ideje do uresničitve je preteklo nekaj let in končno so svečano odprli muzejsko zbirko Mrzli Vrh, 24.10.2017, ob stoletnici čudeža pri Kobaridu. Muzej nosi ime po hribu Mrzli vrh, ki je bil v 1. svetovni vojni pomembno bojišče soške fronte in ker je največ ostalin v muzeju prav s tega območja. Nahaja se v Zatolminu, tik za prvo linijo soškega bojišča, ki je bila pri Doljah. Muzejska zbirka trenutno obsega okoli 3500 predmetov. Poudarek je predvsem na izkopaninah, najdenih na bojiščih in v zaledju soške fronte. Manjši del zbirke pa obsega 2. svetovno vojno in starine okoliša. V muzeju si je možno ogledati orožje, orodje, pripomočke, različne ščite in ovire ter mnogo osebnih predmetov vojakov.
Dostop do muzeja na prostem
Dostop do muzeja na prostem Mrzli vrh je možen iz vasi Zatolmin po makadamski poti proti planini Pretovč (2 uri hoje). Z zahodne strani je možen dostop iz vasi Krn. Pot iz vasi Krn se ujema z evropsko pešpotjo E7 in se zlagoma vzpenja proti planini Pretovč (1,5 h hoje). Od tam po pašniku nad sirarno do erozijskih zajed, nato po stezi na levo do sten, v katere je avstro-ogrska vojska izdolbla razsežne kaverne. Pot do vrha vodi levo mimo kavern. Od planine Pretovč do vrha je približno 40 minut hoje. Zaradi večurne hoje turo na Mrzli vrh skrbno načrtujte. Izhodišče za ogled Muzeja na prostem Mengore je preval Poljance, ki se nahaja 2 kilometra od Mosta na Soči v smeri proti Novi Gorici.