Mohor Hudej, poznan širši javnosti kot turistični vodnik z bogatimi izkušnjami po vsem svetu, se je s svojim romanesknim prvencem z naslovom "Vlažne duše" podal v literarne vode. Roman, ki je izšel v paketu treh knjig pri založbi Beletrina, predstavlja Hudejevo drugo objavljeno delo po zbirki kratkih zgodb "Mumps v zrelih letih" iz leta 1995. V njem avtor skozi zgodbo turističnega vodnika Matjaža raziskuje kompleksne teme globalizacije, nacionalne identitete ter iskanja osebnega miru v sodobnem svetu.
Izkušnje turističnega vodnika kot temelj romana
Hudej svoje bogate izkušnje s turizmom, ki jih je nabiral skoraj dvajset let, neposredno prepleta v roman. Kot pravi, je v enem samem mesecu vodil turiste na pet do šest povsem nasprotnih lokacij, od Londona in Dublina do Moskve, Bangkoka, Prage in Dunaja. Ta nenehna izpostavljenost različnim kulturam in okoljem mu je omogočila poglobljeno razumevanje tako tujih navad kot tudi specifik "slovenceljskega" značaja. Kot turistični vodnik se je soočal z vsemi vidiki dela, od priprave gradiva do odgovarjanja na na videz banalna vprašanja, kot so, kje jesti ali najti stranišče, ki pa so na poti pogosto najpomembnejša. Ta izkušnja ga je naučila "nadkoncentracije" in ga prisilila v razmišljanje o svetu iz povsem drugačne perspektive, daleč od domačega okolja, kjer je bil "razvajenec".
"Praktično zadnjih 20 let nisem imel enega samega prostega dneva zase, če sem vzel v službi dopust, sem ga za vodenje. Kaj je to dopust na morju ali kje drugje, ne vem povsem natančno," pripoveduje Hudej o svojem delovnem ritmu, ki ga je zaznamoval večino življenja. Ta nenehna aktivnost, ki je vključevala vodenje turistov, ob koncih tedna vrtenje glasbe, delo na radiu in pisanje za lokalne časopise, vse to ob redni službi v knjižnici, je pustila svoj pečat, a hkrati omogočila nabiranje materiala za pisanje.
Globalizirani človek v primežu identitet
Osrednji lik romana, Matjaž, je prav takšen "globalizirani človek". Kot turistični vodnik pripada "plemenu", ki ima nadnacionalno identiteto in se identificira skozi delo. Njihov skupni sovražnik je "tečen turist", a kljub temu ta globalizirani posameznik ostaja razklan med globalizacijo in svojo domovino, tradicijo lastnega okolja. Ta dvojnost je ključna za razumevanje Matjaževega notranjega sveta in njegovih odločitev.
Hudej razloži, da je s svojim pisanjem želel ponazoriti to hkratnost in večtirnost, ne glede na čas in prostor. Svetova, ki ju Matjaž doživlja - tajski otok in njegovo rodno mesto - sta si v popolnem nasprotju. Na eni strani je izpostavljenost različnim kulturam in nenehnemu gibanju, na drugi pa iskanje korenin in domačnosti.
"Vlažne duše": metafora za slovenski značaj?
Metafora "vlažnih duš" po Hudejevi razlagi zajema vse "alpske, hribovske narode". Primerjava s Tajci, ki ne vidijo smisla v plezanju na gore, če tam ni "ničesar", za razliko od Slovencev, ki "kot gorske koze" lezejo na vsak hrib, pojasnjuje to razliko v dojemanju okolja. To vedenje, ki je včasih "smrtno nevarno" in "neprijazno", je po avtorjevem mnenju patološko in se odraža v pogledu in obnašanju Slovenca. Medtem ko se ljudje v Bangkoku "smehjijo", vstop v slovensko kavarno pogosto spremlja "sovražno-radoveden pogled".
Toda kako se sam Hudej, ki živi med temi "vlažnimi dušami", uspe "obdržati suh"? Odgovor vidi v humorju in samoironiji. Ne hodi več "proti toku", ampak se "zabava" ob tem. Preprosto je "prelen" in se mu ne ljubi več "prepira". Njegov pogled na svet je podoben Stefanu Zweigu v "Včerajšnjem svetu" - z grozo.
Negativna utopija in poziv k "spametovanju"
"Vlažne duše" niso le roman o posamezniku, ampak tudi o družbi. Hudej v romanu predstavlja "negativno utopijo", vizijo, kam "plujemo kot družba", in opozorilo, kaj se nam bo zgodilo, če bomo nadaljevali v tej smeri. Plujemo v smeri "samoizbrisa". Kljub zavedanju o majhnosti naroda, se obnašamo "mačehovsko do lastnih identitet". Edino, kar nas resnično opredeljuje, je naš jezik. Konec romana poziva k "spametovanju".
Harmonični diskurzni duo
Beg ali premik v fiktivni svet?
Matjažev odhod na tajski otok je bil v romanu sprožilen trenutek, ki je nosil fabulo. V resničnem življenju pa Hudej priznava, da za kaj takšnega "nima jajc", predvsem zaradi sina. Kljub temu pa se zaveda, da je to "odmik od realnega v fiktivni svet", ki ga je mogoče razumeti tudi kot "maščevanje" sistemu, iz katerega težko izstopiš. To je demonstracija nemoči, saj v realnem svetu ne more ali noče izvesti maščevanja.
Ta nemoč se odraža v "bojevanju vnaprej izgubljenih bitk". V svetu, ki postaja vse manjši in bolj povezan, je pobeg ali umik vse težji. Hudej poudarja, kako se je svet v zadnjih dvajsetih letih popolnoma spremenil, postal "uniformiran", "dolgočasen" in "plastičen". Globalizacija s svojo "mafijsko ekonomsko-politično pedigre" je povsod prisotna. Zato je roman "Vlažne duše" mogoče razumeti kot utopičen, a obenem tudi kot kritiko tega stanja.
Kapitalizem in "vse je dovoljeno"
Hudej se sklicuje na Shakespearovega Hamleta in njegovo ugotovitev, da je svet "vržen s tečajev". Svet danes funkcionira po načelu Ivana Karamazova: če ni Boga ali zavezujočih norm, je "vse dovoljeno". Pogonska sila je kapital, ki ne potrebuje etike, ampak "pohlep in prevzetnost" ter "delovno silo". Problem nastane, ko se delovne sile "preveč razmnoži" in želi "veseliti življenja". Zato jo je treba "pomoriti", kar se že dogaja.
Sramota na turističnih poteh
Na vprašanje, ali ga je bilo kdaj sram voditi skupino "vlažnih duš", Hudej odgovori pritrdilno. Ljudje na potovanjih pogosto "izgubijo razsodnost" in se obnašajo, kot da si "lahko počnejo, kar hočejo". Kljub izboljšanju potovalne kulture v zadnjih letih, se še vedno dogajajo prizori nadutosti, nespoštovanja domačinov ali zaposlenih. Hudej se od takšnih situacij distancira in si misli, da je tam "zgolj zato, da vodi, ne pa predava družbenomoralne vzgoje".
Iskanje miru in kritika "anglosaškega sranja"
Po napornem delu se Hudej počuti "ubitega, sesutega, povoženega". Potrebuje dva meseca miru, idealno nekje "na toplem, v Andamane", kjer je "čim manj tega anglosaškega 'sranja', te navidezne vljudnosti, ki jo tako zelo preziram". Kljub temu pa vsak dan še vedno razmišlja o zamenjavi "varnega zavetja Dolgega polja za nestanoviten rajski otok".
Knjige kot "dušilec" resničnosti
Roman naj bi bil po eni strani "dušilec za bedo resničnosti", po drugi pa knjige vzpostavljajo "višje standarde", ki v realnosti včasih povzročajo težave in marginalizirajo posameznika v "pobesnelem svetu".
Matjaž, pisatelj in "jajca"
Matjaž, protagonist romana, ima s pisateljem Mohorjem Hudejem veliko skupnega. Kot pravi Hudej, Matjaž živi življenje, kot bi si ga želel pisatelj, a sam priznava, da za to "nima jajc". Roman je napisan v preprostem jeziku, popestrenem z občasnimi kletvicami, kar omogoča lahko branje.
Matjaž, ki ga na Tajskem kličejo Mat, je turistični vodnik, ki ga lažna obtožba direktorja prisili, da zapusti Slovenijo. Ves čas čuti "prepad med seboj in okolico", ki je nepremostljiv v Sloveniji, medtem ko je v tujini skorajda ni. Ta drugačnost se je izrazila že v gimnaziji in med služenjem vojaškega roka, kjer je doživel kritiko vojske, medijev in "špicljev". Odločil se je, da ne bo nikoli nosil "pofukane uniforme" in ne bo ukazoval drugim.
Na Tajskem Mat živi z Jackom, ki je prav tako pobegnil pred stresnim svetom. Spoznavamo tudi življenje "morskih ciganov", ki živijo v stiku z naravo in ne poznajo kraje, nasilja ali laži. Mat jih smatra za "razsvetljene". Roman vsebuje tudi komične opise in retorična vprašanja, ki popestrijo zgodbo.
Mladostniki kot žrtve sistema
Hudej se dotika aktualne problematike v Sloveniji - selitve mladih in premalo zaposlitvenih možnosti. Tudi Matjažev sin Lovro in njegovo dekle se preselita na Tajsko, saj Lovro pravi, da "med tistimi pesjani nima kaj početi" in da gre proč od "naroda kelnarjev". Mladi so po Hudejevih besedah "postali ujetniki starejših generacij, sebičnih nadutežev", ki si sami pišejo "neumno zakonodajo".
Roman bo všeč tistim, ki imajo radi domovino, a ne marajo politike, govoric, neiskrenosti in "prasic", ki se "zibajo v ritmu narodno-zabavne glasbe". Poučen bo tudi za turiste, ki nestrpno in nespoštljivo ravnajo z domačini.
Mohor Hudej s.p. je podjetje, ki se ukvarja z rezervacijami in drugimi s potovanji povezanimi dejavnostmi.
tags: #mohor #hudej #turisticni #vodic