Ljubljanski grad odpira vrata v čarobni svet slovenskega impresionizma z novo, izjemno razstavo z naslovom "V objemu impresionizma". Ta prelomna predstavitev združuje umetnost, zgodovino in vrhunsko tehnologijo, da bi oživela dela najslavnejših slovenskih slikarjev tega obdobja. Razstava ponuja senzorično raziskovanje umetniške zapuščine Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in Mateja Sternena, ki so na prelomu v 20. stoletje s svojo vizijo zaznamovali slovensko likovno umetnost.
Veččutno praznovanje slovenskega impresionizma
Štirje mojstri - Jakopič, Grohar, Jama in Stemer - so s svojimi sanjskimi upodobitvami pokrajin, figur in vsakdanjega življenja ujeli neponovljivo bistvo svojega časa. Dela, kot so "Sejalec", "Rdeči parazol" in "Kopalci", so sčasoma postala ikonična, simbolizirajoč vrhunce slovenskega umetniškega dosežka. Ta inovativna razstava ta dela ponovno predstavi s pomočjo tridimenzionalnih projekcij in skrbno izbrane glasbene partiture, s čimer jih preoblikuje v poglobljeno vizualno in slušno izkušnjo. Obiskovalci bodo priča dinamičnemu prepletu svetlobe, barv in zvoka, ko te slavne slike dobijo novo življenje v mističnem okolju največjega in najbolj atmosferičnega grajskega prostora.
Petnajstminutna projekcija predstavlja osupljiv ples svetlobe in barv, ki razkriva bistvo in navdih v ozadju del, ki so oblikovala slovensko kulturno identiteto. To je izkušnja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter ponuja svež pogled na brezčasno lepoto teh umetniških zakladov. Na več kot 1000 kvadratnih metrih površine sten, tal in obokov umetnine in njihovi motivi zaživijo v prepletu svetlobe in barv ter ob spremljavi ambientalnih zvokov. Posebna tehnološka znanja in animacija slikama dajejo dinamiko, ki pritegne tudi tiste, ki jim impresionizem še ni blizu.
postupak crtanja ortogonalne projekcije
Kaj pričakovati od razstave
Razstava "V objemu impresionizma" ni namenjena samo umetniškim navdušencem, ampak vsem, ki iščete edinstveno in čustveno odmevno izkušnjo. Projekcije, postavljene v evokativno vzdušje nedavno prenovljene grajske dvorane Kazemate, še povečujejo veličino prostora, kar ga dela popoln kraj za doživljanje teh mojstrovin v sodobni luči.
Obiskovalci bodo lahko doživeli štiri od šestnajstih umetnin, ki v še po obnovi dišeči grajski dvorani pred njihovimi očmi dobesedno oživijo - vsaki je namenjena skoraj minuta. Vizualizacija likovnih del, kot so "Sejalec", "Rdeči parazol", "Kopalci" in "Kolo" (Matija Jama, 1935), postane še bolj živa z ambientalnimi zvoki, ki spremljajo celotno projekcijo. Projekt je plod domačega znanja, saj so vizualizacije prispevale podjetje Art Rebel 9, tehnično izvedbo pa podjetje TSE. Projekt je nastal po vzoru tujih umetniških središč, kot so Pariz, London in Berlin.
Vendar pa morajo obiskovalci upoštevati, da projekcije vključujejo utripajoče svetlobne učinke, ki lahko vplivajo na posameznike, občutljive na svetlobo ali nagnjene k epileptičnim napadom.
Slavnostna otvoritev in obisk
Razstava je bila uradno odprta v četrtek, 21. novembra, ob 18. uri v dvorani Kazemate na Ljubljanskem gradu. Obiskovalci se lahko pridružijo ljubiteljem umetnosti in kulturnim navdušencem na tem enkratnem dogodku, ki obljublja navdih, očaranje in praznovanje dediščine slovenskega impresionizma na povsem nov način. Sodobna uprizoritev del štirih slovenskih impresionistov s prostorskimi projekcijami in izbranim ambientalnim zvokom v največji grajski dvorani Kazemate popelje na edinstveno čutno potovanje skozi trenutke, ki so te slikarje navdihnili pred več kot stoletjem.
Prostorske projekcije umetnin so v tujini že nekaj časa stalna praksa, zdaj pa so dobile svoje mesto tudi na Ljubljanskem gradu. Projekcija "V objemu impresionizma" je v dvorani Kazemate na ogled vsak dan med 9. in 18. uro do 26. februarja.
Prodaja vstopnic poteka na prodajnih mestih na Ljubljanskem gradu, spodnji postaji vzpenjače, preko spletne strani www.ljubljanskigrad.si ter na vseh prodajnih mestih www.mojekarte.si. Za obisk doživetja priporočamo vožnjo s tirno vzpenjačo, saj je število parkirnih mest na Gradu omejeno.
Ozadje in sodelovanja
Projekt je nastal v sodelovanju z Narodno galerijo, ki je prispevala večino digitalnih reprodukcij likovnih del, nekatere pa so pridobili še iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane ter Moderne galerije. Izdelava projekcije je trajala tri mesece, pri čemer so se soočali s številnimi tehničnimi izzivi, zlasti zaradi posebnosti dvorane Kazemate. Najprej so naredili model, iz katerega so nato simulirali pozicijo, rotacijo in smer zajema vsakega projektorja.
Slovenska zgodovina na gradu
Poleg impresivnega potovanja v svet impresionizma, Ljubljanski grad ponuja tudi vpogled v bogato slovensko zgodovino. Na razstavi "Slovenska zgodovina", ki je prva te vrste pri nas in zajema celotno zgodovino območja od prazgodovine do danes, se učenci in dijaki spoznajo s ključnimi dejavniki, ki so odločilno vplivali na izoblikovanje slovenske identitete in nastanek samostojne države. Sodobno zasnovana razstava s pomočjo fotografij, predmetov, filmov in strokovnega vodstva približa delček bogate zgodovine. Vodstvo po razstavi je primerno za učence tretje triade in srednješolce, za klasična vodstva pa se priporočajo skupine do največ 20 oseb zaradi manjših razstavnih prostorov.
Pustolovščina poljubov: Intimni trenutki v objektivu
Poleg umetniških razstav, Ljubljanski grad gosti tudi fotografsko razstavo "Pustolovščina poljubov", ki bo na ogled do 31. marca. Razstava, ki jo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, predstavlja intimne trenutke znanih in neznanih ljudi, otrok, odraslih, živali in celo predmetov, ujetih v objektiv v 20. stoletju. Poljubi so prikazani v luči velikih dogodkov, kot tudi v kontekstu vsakdanjega življenja, ljubezni, prijateljstva ali celo zgolj kot del državnega protokola.
Najstarejša fotografija poljuba na razstavi sega v čas med letoma 1916 in 1918, ko je nastal nakazan poljub častnikov avstro-ogrske vojske. Mlajše fotografije iz prve polovice 20. stoletja prikazujejo lirične in romantične prizore, kot so poljub matere otroku ob koncu vojne, prihod partizana domov ali poljub očeta in hčerke. Vendar pa te fotografije pogosto dajejo napačen vtis o realnosti, saj poljubljanje med materjo in otrokom v prvi polovici 20. stoletja ni bilo tako običajno, kot bi se morda zdelo.
Posebno pozornost na razstavi vzbuja fotografija Vlastje Simončiča iz leta 1947, na kateri mama poljublja hči pred njenim odhodom na mladinske delovne brigade. Avtorica razstave poudarja, da trojni poljub (dvakrat na lica in enkrat na usta) ni bil značilen za Slovence, temveč se je razširil šele po drugi svetovni vojni iz folklore drugih jugoslovanskih narodov. Iz povojnega jugoslovanskega časa je med brskanjem po muzejski fototeki, ki obsega 2,5 milijona fotografij, odkritih tudi izjemno veliko fotografij poljubljanja politikov in otrok oziroma pionirjev. Otroci, kot najbolj pristni v izkazovanju čustev, so bili v socializmu pogosto uporabljeni kot sredstvo za protokolarne sprejeme in politično propagando.
Sčasoma so se družbene norme sprostile in poljubljanje v javnosti, zlasti med zaljubljenci, je postalo vse bolj pogosto. Preobrat v tem pogledu predstavlja fotografija mladoporočencev v Trstu v 50. letih prejšnjega stoletja, ki se pred svati in fotoreporterjem sproščeno predajata strastnemu poročnemu poljubu. Ta fotografija je kot napoved novih časov, ko so fotoreporterji opuščali samocenzuro in dokumentirali dejanja, ki so bila prej sramotna.
Na razstavljenih fotografijah so ljudje vseh družbenih slojev - od kmečkega prebivalstva do visoke družbe, visokih državnih politikov, verskih voditeljev in umetnikov. Avtorica razstave izpostavlja svojo najljubšo - nagib k poljubu baletnih umetnikov Pie in Pina Mlakarja, ujet v objektiv Nace Bizilja jeseni 1995. Vsaka fotografija ima svojo zgodbo, ki jo razkrivajo tudi zapisi o zgodovini trenutka in časa, ujetega na fotografiji. Med zanimivejšimi je tudi poljub med podporočnikom ameriške vojske Johnom C. Rucigayem in Slovenko Marijo Benčina, ki sta se srečala maja 1985 po 41 letih.
Avtorica razstave, "Pustolovščina poljuba", je zavestno izpustila fotografije zdajšnjih politikov, saj bi bile mnoge bolj primerne za rumen tisk. Izbrala je le fotografiji Toneta Stojka, ki prikazujeta dr. Franceta Bučarja ob razglasitvi plebiscita leta 1990 in pokojnega predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja, ki je med kandidaturo podelil veliko poljubov. V prikazu rahljanja zadržanosti do izkazovanja ljubezni v javnosti ni pozabila niti na privržence rocka in punka, ki so k temu znatno pripomogli.
Pomlad je čas zaljubljencev, zato bo dogajanje na Ljubljanskem gradu v naslednjih mesecih v znamenju ljubezni. Razstava "Pustolovščina poljubov" v Galeriji S na Ljubljanskem gradu je odprta do 31. marca.
Delavnice za najmlajše
Med zimskimi počitnicami pa se na Ljubljanskem gradu odvijajo tudi raziskovalno-ustvarjalne delavnice za starejše predšolske otroke in osnovnošolce prve triade. Pod vodstvom grajskega zmajčka Francija bodo otroci spoznavali zanimivosti Ljubljanskega gradu, kar jih bo spodbudilo k ustvarjanju. Delavnice potekajo do srede, 25. februarja, vsak dan med 10.30 in 13.30. Za rezervacijo je potrebna predhodna najava po telefonu: 01/306 42 93.
30. grafični bienale: Prekinitev
Ljubljanski grad je bil v preteklosti tudi prizorišče pomembnih umetniških dogodkov, kot je bil 30. grafični bienale z naslovom "Prekinitev". Ta bienale se je osredotočil na ponovni premislek o naravi grafičnih procesov in prikazal odzive sodobnih umetnikov na komunikacijske procese in orodja. Osrednja razstava je izpostavila nekatere vidike razvoja grafike v sodobnem času, od tradicionalnih medijev do novih tehnologij, kot so digitalne prakse. Uporabljene tehnike so pogosto odsevale in komentirale razmere sveta, v katerem živimo, ter vprašanja o sprejemanju informacij, sporazumevanju in razumevanju sveta. Poseben segment bienala je bil namenjen študentom Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, ki so predstavili svoj pogled na grafični bienale s samostojno spremljevalno razstavo.
tags: #ljubljanski #grad #razstava #poljubi