V sodobnem svetu, kjer se kmetijstvo sooča z vedno novimi izzivi, je razprava o prihodnosti kmetovanja ključnega pomena. Šentjur, kot pretežno podeželska občina, se zaveda pomena ohranjanja poseljenosti podeželja, lokalne pridelave ter zagotavljanja prehrambene varnosti in samooskrbe. Vendar pa pot do teh ciljev ni preprosta, saj kmete tarejo številne težave, od specifik poselitve in geografskih danosti do razpršenosti kmetijskih površin. V ospredje stopa vprašanje dostopnosti zemlje, ki je ključna za obstoj in razvoj kmetij.
Izzivi dostopa do zemlje in upravljanja s kmetijskimi površinami
Na okrogli mizi z naslovom "Kdo bo v prihodnje kmetoval na državnih kmetijskih zemljiščih?", ki so jo organizirali člani Društva podeželjske mladine Šentjur, so bili izpostavljeni ključni problemi, s katerimi se soočajo slovenski kmetje. Kljub temu, da je tema izjemno pomembna za eksistenco kmetov, je bila udeležba na okrogli mizi, ki se je odvijala na Slomškovi domačiji, presenetljivo skromna, še posebej med mladimi domačimi kmeti. Verjetno je k temu botrovala tudi postavitev prizorišča za Kmečke igre na Hotunju, kjer je bila večina energije mladih kmetov usmerjena.
Moderatorica Neja Čokl Žogan je v uvodu poudarila, da so "mladi kmeti ključni za prihodnost našega kmetijstva. Brez njihovega znanja, energije in inovativnosti bo težko ohranjati konkurenčnost in trajnost naše kmetijske pridelave. Zato je pomembno, da kmetom dovolimo dostop do zemlje, jih ustrezno izobrazimo in jim dajemo podporo." Ta misel je lepo povzela srž problema: dostop do zemlje je nujno potreben, da lahko mladi prevzamejo in razvijajo kmetije.
Že v uvodnih pozdravnih govorih je bilo opaziti kritičnost kmetov do številnih državnih in političnih kmetijskih strategij. Podžupanja Občine Šentjur Silva Koželj je izpostavila, da je Občina Šentjur ena največjih občin v Sloveniji in pretežno podeželjska, na kar so ponosni. "Zavedamo se pomena ohranitve poseljenosti podeželja, lokalne pridelave in nujnosti zagotavljanja večje prehrambene varnosti in samooskrbe," je dejala, s čimer je potrdila zavedanje lokalne samouprave o pomenu kmetijstva.
Stanko Oblak iz Sklada kmetijskih zemljišč, ki izvaja slovensko kmetijsko politiko, je predstavil podatke o zakupu državnih zemljišč. Leta 2022 je bilo v Sloveniji v zakupu 54.149 hektarjev zemljišč, s povprečno ceno najema 148 evrov na hektar. Zanimivo je, da je bilo le 167 zakupnikov, ki so imeli več kot 30 hektarjev državnih zemljišč v koncesijskem najemu, medtem ko jih je 8.881 imelo v najemu manj kot pol hektarja. To nakazuje na razpršenost lastništva in uporabe državnih zemljišč.
Kmet Marko Smole, ki obdeluje 35 hektarov kmetijskih zemljišč z le slabim hektarjem državnih na dveh majhnih parcelah, je izpostavil prednost dolgoročnih pogodb o zakupu državnih zemljišč v primerjavi z najemom pri zasebnih lastnikih. "Zemljišča, ki jih vzamemo v najem od sklada so dolgoročne pogodbe, kar je prednost pred najemom pri zasebnih lastnikih," je pojasnil. Dejal je tudi, da je zemlje v lasti sklada v rangu 10 km okoli kmetije kar precej.
Andraž Podpečan, ki obdeluje 40 hektarov zemlje in ima 10 hektarov v najemu od sklada, je poudaril, da bi prevzem teh zemljišč s strani nekoga drugega pomenil konec njegove kmetije. "V kolikor bi nekdo ta zemljišča prevzel in jih ne bi obdelovali več mi, bi to pomenil konec naše kmetije," je dodal, s čimer je jasno ponazoril ključno vlogo državnih zemljišč za obstoj nekaterih kmetij.
Roman Žveglič je predlagal, da bi morale biti najemnine progresivne in bi morale rasti z leti. "Za mladega kmeta, ki si mora še pridobiti zemljo je bistveno bolj ekonomično, da ima dolgoročno zemljo v zakupu, ne pa se mora kmet zakreditirat, da bo zemljo lahko kupil," je povedal. S tem bi se mladim kmetom omogočilo, da denar namenijo za tehnološki napredek in s tem preprečijo tehnološko zaostajanje kmetije.
Primož Pevec, slatinški kmet, je opozoril na nedostopnost zemljišč sklada, saj imajo na večjih zemljiščih prednost obstoječi zakupniki, prednost pa imajo tudi mladi kmetje. Potrebno je jasno definirati, kaj je družinska kmetija, da se nadaljnje definicije nanašajo nanjo.
Vprašanja o prihodnosti zemljišč in novih kmetih
Razprava se je dotaknila tudi vprašanja, kaj se bo zgodilo s skladišči zemljišči, ki ostanejo po stečaju podjetij, in kdo postane njihov lastnik. Izpostavljeno je bilo tudi, kaj bi se zgodilo, če bi sklad prodal kmetijska zemljišča, in ali bi ta nekoč postala zemljišča primerna za gradnjo. Kot rešitev so predlagali, da bi takšna zemljišča imela plombo glede namembnosti, da se na teh zemljiščih lahko le kmetuje. Ta predlog odraža željo po ohranjanju kmetijske funkcije zemljišč in preprečevanju njihove prenamene v gradbene parcele.
Veliko vprašanj se je pojavilo tudi glede tega, kako naj nov kmet sploh začne delovati, kako bo kupil stroje, postavil objekte in začel kmetovat. Ta vprašanja odražajo kompleksnost začetka kmetijske dejavnosti in potrebo po celoviti podpori mladim prevzemnikom.
Kljub dvema urama debate in vprašanj iz občinstva, je bilo na okrogli mizi izpostavljenih veliko težav, s katerimi se kmetje soočajo na vsakodnevni bazi, žal pa zelo malo konkretnih rešitev, ki bi dejansko olajšale njihovo delovanje. Kmetje poudarjajo, da se morajo veliko obračati tja, kjer je trg, saj bi s čakanjem samo na subvencije le životarili.
Struktura slovenskih kmetij in primerjava z Evropo
V Sloveniji je v zadnjih letih ugasnilo na tisoče kmetij, kar je žalostno, vendar so to bolj izjeme. Redke so tiste kmetije, ki so primerljive z velikimi evropskimi kmetijami. Takšnih, ki imajo nad 100 hektarjev zemlje, je v Sloveniji le 138, takšnih, ki pa imajo nad 300 hektarjev, pa zgolj 22. Če vemo, da imamo v Sloveniji 69.900 kmetij, to pomeni, da le 0,2 odstotka kmetij se lahko primerja z evropskimi velikani. Ta statistika jasno kaže na strukturno zaostalost slovenskega kmetijstva v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Pogled v življenje teh velikih kmetij, kako je vsa družina vpeta v delo in koliko se gospodarji zavedajo svojega uspeha, bi lahko ponudil dragocene vpoglede za razvoj slovenskega podeželja.
Potencialna sprememba lastništva Kmetijske družbe Meja Šentjur
V postopku razvlečene prisilne poravnave Meje Šentjur se je pojavila namera Slovenskega državnega holdinga (SDH) postati njen lastnik. Obstaja precejšnja verjetnost, da bo SDH v prihodnjih mesecih pridobil lastniški delež v tej kmetijski družbi, v kateri že skoraj tri leta in pol poteka insolvenčni postopek upniške prisilne poravnave.
Sodeč po več podatkih so v SDH prepričani, da bodo v Meji prej ali slej prevzeli tudi lastniško funkcijo, medtem ko upravljalsko že obvladujejo. Prvi podatek je, da je SDH sredi marca agenciji za varstvo konkurence priglasil koncentracijo z Mejo. Takšno dejanje je možno tudi v primerih, ko še ni gotovo, da bo nekdo prevzel neko podjetje, obstaja pa velika verjetnost, da se bo to zgodilo.
Na vprašanje, kakšne načrte imajo z Mejo, ko oziroma če bi jim jo v postopku prisilne poravnave uspelo prevzeti - ali jo nameravajo prodati ali razvijati - so na SDH odgovorili, da "ko bo SDH postal stoodstotni lastnik Meje, bo pripravil načrt upravljalskih aktivnosti, ki bodo prednostno usmerjene v stabilizacijo, prestrukturiranje in nadaljnji razvoj poslovne dejavnosti."
Medtem ko uradno ni znano, kakšne načrte imajo v SDH z Mejo, pa po nekaterih podatkih nameravajo Mejo povezati s skupino Farme Ihan, največjim rejcem prašičev v Sloveniji. Če se bodo SDH prevzemni načrti uresničili, bi s "poroko" dveh podjetij, med katerima obstajajo številne sinergije, nastala največja živinorejska skupina na slovenskem trgu.
Poglavitna dejavnost Meje Šentjur, ki zaposluje okoli 60 delavcev, je perutninarstvo, v okviru katerega potekata reja kokoši nesnic in prireja konzumnih jajc, s katerimi se Meja za Jata Emono po količinski pridelavi v Sloveniji uvršča na drugo mesto. Celotna proizvodnja jajc na dveh lokacijah temelji na talni in bio reji. Druga najpomembnejša dejavnost je sadjarstvo, v okviru katerega Meja letno pridela do 2000 do 3500 ton jabolk, v sodobni hladilnici pa lahko skladišči 2000 ton jabolk. Med drugim se Meja ukvarja še s pridelavo orehov in lešnikov ter več poljščinami. Po nerevidiranih podatkih so se prihodki Meje Šentjur lani povečali za deset odstotkov, na 10,7 milijona evrov.
Farme Ihan KPM, krovno podjetje skupine Farme Ihan, ki je v stoodstotni lasti SDH, letno vzredijo več kot 80.000 prašičev tekačev, sodelujejo pa tudi s 70 kmeti. V okviru skupine deluje tudi podjetje Go-Ko (Govedoreja Kočevje), največja slovenska farma krav. Na petih lokacijah imajo v povprečju 1100 krav molznic in 1400 glav druge goveje živine. Na svojih kmetijskih površinah Go-Ko letno zagotovi tudi dovolj osnovne krme za vso živino. Pomembno podjetje in zadnji člen v integrirani verigi skupine Farme Ihan je Meso Kamnik, ki ima v lasti več mesnic Anton.
Vrsto let je bila Meja Šentjur v lasti podjetja PSZ, ki ga je, dokler ni končalo v stečaju, obvladoval celjski poslovnež Darko Zupanc. Po bankrotu podjetja je leta 2020 približno 97-odstotni lastniški delež Meje iz stečajne mase PSZ za 600.000 evrov kupila ptujska družba Altius. V slednji sta posredno vsak po polovična lastnika Božidar Vukašinovič in Marjetka Lasič. Na nepremičninah Meje je imela DUTB, na katero so bile prenesene slabe terjatve komercialnih bank v takratni lasti države, vknjižene hipoteke. Po prenehanju obstoja DUTB in s prenosom njenega premoženja in obveznosti na SDH, je slednji "podedoval" tudi premoženje Meje Šentjur.
V postopku prisilne poravnave Meje Šentjur so upniki prijavili za okoli enajst milijonov evrov navadnih, se pravi nezavarovanih terjatev, od katerih jih je upravitelj Miha Mušič prerekal v višini 2,7 milijona evrov. 6,3-milijonske terjatve, ki jih je prijavila DUTB, so bile v celoti priznane. Prijavljene ločitvene terjatve, torej zavarovane, v višini 2,27 milijona evrov, pa je Mušič v celoti priznal. Od teh terjatev jih ima DUTB v lasti dobrih 93 odstotkov. Srž upniške prisilne poravnave, začete decembra 2020, je bil, da DUTB s pretvorbo dela terjatev v lastniški kapital Meje postane njen lastnik. Pred meseci so upniki s potrebno večino potrdili predlog prisilne poravnave, pri čemer sklep o potrditvi prisilne poravnave še ni bil izdan. Kot je Mušič izpostavil v februarskem rednem poročilu o poteku prisilne poravnave, je namreč 19. decembra lani višje sodišče ugodilo pritožbi Mejinega delničarja podjetja Altius na sklep o preizkusu terjatev in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.
Podpora kmetijstvu s strani finančnih institucij in podjetij
V času, ko se kmetijstvo sooča z vedno večjimi izzivi, je podpora finančnih institucij in podjetij ključnega pomena. Jure Hočevar, direktor Poslovanja z agro segmentom v NLB, poudarja, da se v banki zavedajo, da je kmetijstvo ena izmed ključnih strateških panog v vsaki državi. "Kmetovalcem zato pomagamo pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša sodoben čas, ter jih podpiramo pri iskanju rešitev za ohranjanje konkurenčnosti in povečanje produktivnosti - bodisi z avtomatizacijo, bodisi z digitalizacijo, ki vključujeta nujne investicije v osnovna sredstva," je dejal. Prav tako spodbujajo ekološko kmetovanje ter vlaganja, ki pripomorejo k večji samooskrbi države. Regijsko specializirani svetovalci NLB redno obiskujejo kmete na njihovih kmetijah, pridobivajo vpogled v njihovo delovanje, ocenjujejo njihove finančne potrebe in skupaj iščejo najbolj primerne rešitve, še posebej za mlade prevzemnike kmetij.
Dr. Igor Hustić, direktor v Tovarni olja GEA d.o.o., poudarja pomen tradicije in vrhunske kakovosti, ki jo gradijo že od leta 1904. Agrobiznis prepoznavajo kot pomemben projekt za povezovanje ključnih deležnikov v agroživilski verigi, izmenjavo znanja in odpiranje razprav o prihodnosti slovenskega kmetijstva in živilske industrije. Verjamejo, da lahko le s sodelovanjem, inovacijami in spoštovanjem tradicije soustvarjajo trajnostno ter konkurenčno agroživilsko panogo.
Miran Božič, direktor Mlekarne Planika, je poudaril, da je njihova partnerska vloga v projektu Agrobiznis posledica usmeritve projekta k proizvodnji zdrave, varne hrane iz lokalnih surovin na inovativen način.
Mag. Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita d.d., izpostavlja, da Skupina Panvita skrbi za to, da je pot od pridelave do končnega obroka na mizah kupcev varna, sledljiva in nadzorovana. "Pridelujemo in predelujemo jo z velikim spoštovanjem do okolja, kateremu vračamo tisto, kar nam daje," je dodal.
Silvan Peršolja, direktor Vina Kleti Brda, vidi skrivnost pridelave velikih vin v spoštovanju do zemlje, skupnosti in prihodnjih generacij, kar se prenaša iz roda v rod. Vina Kleti Brda so pridelana z mislijo na kupce, ki iščejo vrhunska vina ter spoštujejo tradicijo in vrednote trajnostne pridelave. Projekti, ki jih izvaja Agrobiznis, sledijo enaki filozofiji in na ta način spodbujajo trajnostni razvoj ter ekonomsko uspešnost slovenskega podeželja in gospodarstva.
Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, z.o.o., poudarja, da zadruge v koraku s časom vstopajo v digitalizacijo procesov, uvajajo trajnostne in družbeno odgovorne prakse. S tem postajajo vplivni akterji na področju preskrbe s hrano, razvijajo inovativne produkte ter so odličen partner pri poslovanju, tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
Branko Ravnik, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, opozarja na pomen lokalnih preskrbnih verig kot protiutež globalnim prehranskim sistemom. Poudarja pomen ohranjanja raznolikosti, pestrosti, tradicije, izvirnosti, trajnostne naravnanosti in krepitve lokalne ekonomije.
Vinko But, direktor Mlekarne Celeia, d.o.o., izpostavlja zvestobo tradiciji slovenskega mlekarstva in lokalni prireji, ki je v današnjih časih bolj pomembna kot kdaj koli prej. Razvijajo inovativne pristope za nadaljnji razvoj agroživilstva v Sloveniji in s tem mlajšim generacijam predajajo pomembno sporočilo na področju prehranske samooskrbe.
Mag. Gregor Rovanšek, predsednik uprave Deželne banke Slovenije d. d., meni, da so projekti, kot je Agrobiznis, izjemno pomembni za slovenski agroživilski trg. Omogočajo, da podjetni kmetovalci dobijo svoj glas v širši družbi, hkrati pa prek celoletne promocije razvoja podjetništva in inovativnosti v kmetijstvu krepi ozaveščenost javnosti o pomenu samooskrbe v Sloveniji.
Mag. Janez Rebec, predsednik uprave Pivka perutninarstvo in direktor Delamarisa, poudarja, da v skupini Pivka - Delamaris z veseljem podpirajo projekt agrobiznisa, saj vzpodbuja podjetništvo in povezovanje. "Uspešni smo lahko le kot povezana skupnost. To je naša skupna pot - povezovanje celotne verige vse od kmeta in ribiča, preko specializiranih živilskih obratov, do trgovskih polic - vedno vestno, strokovno in odgovorno," je dodal.
Dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, podpira projekt Agrobiznis, saj je ena od nalog zbornice tudi svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost ter pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva.