Schengenski sporazum, ki je omogočil odpravo notranjih meja med državami članicami, je temeljil na ključnem pogoju: ta odprava ne sme ogroziti državne varnosti. Da bi zagotovili nemoteno delovanje in varnost v tem novem okolju, je bil vzpostavljen obsežen informacijski sistem, znan kot Schengenski informacijski sistem (SIS), ter mreža posebnih kontaktnih točk, imenovanih uradi SIRENE. Ti sistemi predstavljajo temelj sodelovanja pri zagotavljanju varnosti in upravljanju meja v Evropi, omogočajo izmenjavo ključnih informacij med nacionalnimi organi in zagotavljajo, da so varnostni interesi vseh držav članic zaščiteni.
Nastanek in razvoj Schengenskega sporazuma in SIS-a
Pot do današnjega Schengenskega sporazuma je bila postopna. Pet ustanoviteljic - Belgija, Francija, Nemčija, Luksemburg in Nizozemska - je 19. junija 1990 podpisalo Konvencijo o izvajanju schengenskega sporazuma (2). Sledile so Italija (27. novembra 1990), Španija in Portugalska (25. junija 1991), Grčija (6. novembra 1992), Avstrija (28. aprila 1995) ter Danska, Švedska in Finska (19. decembra 1996). Vsaka država članica je s podpisom te konvencije sprejela pravna pravila, ki so zavezujoča za vse udeleženke. Schengenski pravni red, vključno s Konvencijo, je bil leta 1999 uradno vključen v pravni okvir Evropske unije s protokoli, priloženimi k Amsterdamski pogodbi. Skupni postopki in pravila sodelovanja med pogodbenicami so bili natančno opredeljeni, kar je omogočilo učinkovito delovanje sistema.
Schengenski informacijski sistem (SIS) je bil razvit kot ključno orodje za podporo izvajanju Schengenskega sporazuma. Njegova temeljna naloga je omogočati državam članicam izmenjavo informacij o osebah in predmetih, ki so pomembni za nacionalno varnost, javni red in mejno kontrolo. SIS je danes najpogosteje uporabljen in največji sistem za izmenjavo informacij za varnost in upravljanje meja v Evropi. Pristojni nacionalni organi, kot so policija in mejna straža, lahko vnašajo in preverjajo razpise ukrepov za osebe in predmete v skupni podatkovni zbirki.
Struktura in delovanje Schengenskega informacijskega sistema (SIS)
SIS je sestavljen iz dveh ločenih, a medsebojno povezanih delov: centralnega sistema (C.SIS) in nacionalnih sistemov (N.SIS), pri čemer vsaka država članica vzdržuje svoj nacionalni del. Ta dvostopenjska arhitektura zagotavlja tako centralizirano upravljanje kot tudi nacionalno fleksibilnost pri obravnavi podatkov. Centralni sistem deluje kot podatkovna zbirka, ki vsebuje vse vnesene razpise ukrepov, medtem ko nacionalni sistemi omogočajo vnos, posodabljanje in preverjanje podatkov s strani nacionalnih organov.
SIS vsebuje le razpise ukrepov za osebe ali predmete, ki spadajo v predhodno določene kategorije, kar zagotavlja, da se sistem osredotoča na ključne varnostne informacije. Te kategorije vključujejo iskanje pogrešanih oseb, iskanje oseb, ki so jim odvzeta roditeljske pravice, iskanje oseb, ki so predmet kazenskega pregona, iskanje oseb, ki predstavljajo grožnjo javnemu redu in miru, ter iskanje ukradenih ali izgubljenih predmetov, vozil in orožja.
Ustanovitev in vloga uradov SIRENE
Za rešitev težav glede delovanja sistema, določenih v Konvenciji, je vsaka schengenska država članica vzpostavila centralni organ, ki deluje kot enotna kontaktna točka za izmenjavo dopolnilnih podatkov, povezanih s podatki SIS. Ti organi so znani kot uradi SIRENE (Supplementary Information Request at the National Entry). Vsaka država članica vzpostavi nacionalni urad SIRENE, ki služi kot edina kontaktna točka za države članice, ki uporabljajo Schengensko konvencijo. Ti uradi delujejo neprekinjeno, štiriindvajset ur na dan, kar zagotavlja stalno dostopnost in odzivnost.
Uradi SIRENE so ključni za usklajevanje izmenjave informacij o razpisih ukrepov v SIS v svoji državi ali organizaciji. Njihova naloga je obravnavati zahteve za dodatne informacije, pojasnila in popravke, ki se nanašajo na razpise ukrepov, vnesene v SIS. Prav tako so odgovorni za zagotavljanje kakovosti podatkov, ki so vneseni v SIS, in koordinirajo postopke za reševanje morebitnih neskladnosti ali sporov med državami članicami.
Postopki in pravila delovanja uradov SIRENE
Skupni postopki in pravila sodelovanja med pogodbenicami so natančno opredeljeni. Pravne temelje, primere, ko je treba ukrepati, postopke, ki jih je treba uporabljati, in splošna načela za organiziranje uradov SIRENE so države članice določile skupaj, tako da imajo skupna pravila. Za varstvo prostorov uradov SIRENE so potrebne fizične in organizacijske varnostne značilnosti, ki se določijo na podlagi ocene nevarnosti, ki jo izvede vsaka schengenska država.
Pisna sporočila se delijo v dve kategoriji: poljubno besedilo in standardni obrazci, pri čemer je pri slednjih treba spoštovati navodila iz Priloge 5. Urad SIRENE čim prej odgovori na vse zahteve za podatke, ki so jih predložile druge države članice preko svojih uradov SIRENE. Vsak urad SIRENE je odgovoren za koordiniranje zagotavljanja kakovosti podatkov za podatke, ki so vneseni v SIS. V ta namen imajo uradi SIRENE potrebne nacionalne pristojnosti za opravljanje tega dela v skladu s členom 92(4) in členom 108 Konvencije.
Datoteke in druga sporočila, ki so jih poslale druge države članice, se shranjujejo v skladu z nacionalno zakonodajo o varstvu podatkov in zasebnosti v prejemni državi članici. Uporabljajo se tudi določbe iz naslova VI Schengenske konvencije in Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9). Pravno strokovno znanje se zahteva tako za običajne kot tudi za izjemne zadeve, višja stopnja izkušenj osebja pa pomeni delovno silo, ki je sposobna delovati na lastno pobudo in s tem učinkovito obravnavati zadeve.
Za krepitev sodelovanja med uradi SIRENE se organizirajo skupni tečaji usposabljanja najmanj enkrat na leto, ki omogočajo srečevanje kolegov iz drugih uradov SIRENE, izmenjavo informacij o nacionalnih delovnih metodah ter ustvarjanje usklajene in enakovredne ravni znanja. Uradi SIRENE lahko tudi obravnavajo možnost vzpostavitve izmenjav osebja z drugimi uradi SIRENE.
Krepitev varnosti v schengenskem območju
Vnos in obravnava razpisov ukrepov v SIS-u
Avtomatski prenos nacionalnih razpisov ukrepov v N.SIS, ki izpolnjujejo pogoje za vnos v SIS, je najbolj primeren način za vnos razpisov ukrepov SIS. Včasih lahko pride do več razpisov ukrepov, izdanih v različnih državah za iste subjekte. Bistveno je, da to ne povzroči zmede pri končnih uporabnikih in da ni nejasnosti glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti pri vnosu razpisa ukrepa.
Razpisi ukrepov iz člena 95 Schengenske konvencije so združljivi z razpisi ukrepov iz členov 97 in 98. V izogib vnašanju nezdružljivih večkratnih razpisov ukrepov je treba natančno razlikovati med posamezniki, ki imajo podobne značilnosti. Če se pri preverjanju ugotovi, da so podatki popolnoma enaki in bi se lahko nanašali na isto osebo, urad SIRENE uporabi postopek za vnašanje večkratnih razpisov ukrepov. Če je zahteva za vpis razpisa ukrepa v nasprotju z razpisom ukrepa, ki ga je ista država članica že izdala, nacionalni urad SIRENE zagotovi, da v SIS obstaja samo en razpis ukrepa. Če je razpisu ukrepa, ki ni združljiv z obstoječimi razpisi ukrepa, na podlagi posvetovanj dana prednost, država članica, ki je vnesla druge razpise ukrepov, slednje umakne, ko je nov razpis ukrepa vnešen; kakršni koli spori se rešijo s pogajanji med uradi SIRENE.
Če se razpis ukrepa izbriše, C.SIS obvesti države članice, ki niso mogle vnesti razpisa ukrepa. N.SIS nato avtomatsko obvesti urad SIRENE, da se lahko vnese razpis ukrepa, katerega vnos je bil začasno ustavljen. Uradov SIRENE držav članic, ki so izdale razpise ukrepov v skladu s členom 96, ni treba po uradni dolžnosti obvestiti o vseh zadetkih, ampak se lahko obvestijo v izjemnih okoliščinah.
Uradi SIRENE bodo, kolikor bo to mogoče, sporočali zdravstvene podatke o posameznikih, za katere je bil izdan razpis ukrepa v skladu s členom 97, če je treba sprejeti ukrepe za njihovo zaščito. Če po ugotovljenem razpisu ukrepa postopki tako zahtevajo (npr. če se ugotovi kaznivo dejanje ali če obstaja grožnja zoper javni red in mir, če je treba nek predmet, vozilo ali posameznika jasneje identificirati, itd.), se podatki, poslani kot dopolnilo k navedenim v naslovu IV Schengenske konvencije, zlasti glede členov 99 in 100, posredujejo v skladu s členoma 39 in 46 zgoraj navedene konvencije. Ko država članica, ki je izdala razpis ukrepa, da soglasje, država članica, ki je ugotovila razpis ukrepa, uporabi podatke za namene, za katere je zaprosila in dobila dovoljenje.
Dostop do podatkov in varstvo osebnih podatkov
Vsakdo je upravičen do dostopa do podatkov o sebi in lahko zaprosi za popravek katerih koli napak. Vsak urad SIRENE mora uporabiti svojo nacionalno zakonodajo o pravici do dostopa do teh podatkov. Uradi SIRENE se medsebojno obveščajo o vsej sprejeti zakonodaji glede postopkov za dostop in popravek za osebne podatke, kot tudi o vseh naknadnih spremembah.
SIS ima stroge zahteve glede kakovosti in varstva podatkov. Dostop do SIS imajo samo pooblaščeni uporabniki v pristojnih organih, kot so nacionalna mejna straža, policija ali carina. Zloraba identitete (priimek, ime, datum rojstva) pride, če storilec kaznivega dejanja uporabi identiteto resnične osebe. Takoj ko je jasno, da je bila identiteta osebe zlorabljena, se v razpisu ukrepa označi koda „3“. V obrazcu Q se samo schengenska številka nanaša na podatke za osebo, iskano z razpisom ukrepa SIS. Podatki v razdelku 052 (Datum izdaje dokumenta) so obvezni. Podatki o osebi, katere identiteta je zlorabljena, bodo na voljo samo za namen ugotovitve identitete osebe, ki se preverja, in se jih na noben način ne bo uporabljalo za druge namene.
Prenos (zahteva za in rezultat primerjave) preko Sirpit se naznani s pošiljanjem obrazca L preko običajne poti, ki se uporablja za vse obrazce SIRENE. Urad SIRENE, ki je vnesel razpis ukrepa, odgovori na obrazcu L. Prstni odtisi in slike osebe, ki ne ustrezajo podatkom prijavljene osebe, izmenjani preko Sirpit, morajo biti obdelani v skladu z določbami naslova VI Schengenske konvencije in zlasti členov 126 in 129 te konvencije (in, kjer je primerno, z določbami Direktive 95/46/ES) in z veljavno zakonodajo na tem področju v zadevnih državah.
Primerjava s Interpolom in prednost SIS-a
Vloga SIS ni niti nadomeščanje niti posnemovanje vloge Interpola. Čeprav se naloge lahko prekrivajo, se vodilna načela za ukrepanje in sodelovanje med državami članicami v Schengenskem območju bistveno razlikujejo od Interpolovih. Razpisi ukrepov SIS in izmenjava vseh podatkov o teh razpisih ukrepov ima vedno prednost pred razpisi ukrepov in izmenjavo podatkov preko Interpola. Načelo o prednosti schengenskih razpisov ukrepov pred razpisi ukrepov Interpola se spoštuje in zagotovi se, da ga spoštujejo tudi DCU-ji držav članic.
Po oblikovanju schengenskega razpisa ukrepa uradi SIRENE zagotovijo vso komunikacijo, povezano z razpisom ukrepa in namenom za razpis ukrepa. Če želi država članica spremeniti komunikacijske poti, se mora vnaprej posvetovati z drugimi pogodbenicami. Zaradi prednosti razpisov ukrepov SIS pred Interpolovimi, so slednji omejeni na izjemne primere (tj. če ni določbe niti v Konvenciji niti v tehničnih pogojih za vnos razpisa ukrepa v SIS ali kjer ni na voljo vseh potrebnih podatkov za oblikovanje razpisa ukrepa SIS). Vzporedni razpisi ukrepov v SIS in preko Interpola so znotraj schengenskega območja nedopustni.
Geografsko usmerjeno iskanje in posebni postopki
Geografsko usmerjeno iskanje je iskanje, ki se opravi v primerih, ko ima država, ki iskanje zahteva, trdne dokaze o tem, kje se iskana oseba ali predmet nahaja znotraj omejenega geografskega območja. Geografsko usmerjena iskanja v schengenskem območju se opravijo na podlagi razpisa ukrepa v SIS. Ustrezen obrazec M, ki ga je treba poslati hkrati z oblikovanjem razpisa ukrepa ali pridobivanjem podatkov o tem, kje se oseba nahaja, vključuje podatke o tem, kje se iskana oseba ali predmet nahaja. Takšen razpis ukrepa veča možnost uspeha v primeru, da se oseba ali predmet nepričakovano premakne iz enega mesta na drugo znotraj schengenskega območja.
Uradi SIRENE v zaprošenih državah članicah morajo v ustreznih primerih uporabiti tudi storitve posebnih enot, ki izvajajo usmerjena iskanja. Zato je treba vzpostaviti dobro sodelovanje med takšnimi enotami in zagotoviti izmenjavo podatkov. Razpis ukrepa v SIS ne sme biti nadomeščen z mednarodnim sodelovanjem zgoraj navedenih policijskih enot.
Člen 94(4), člen 95(3), člen 97 in člen 99(6) omogočajo, da zaprošena država članica zavrne izvajanje določenega postopka na svojem ozemlju s tem, da zahteva dodajanje označitve k navedenim razpisom ukrepov iz členov 95, 97 ali 99. Označitev se lahko doda (ali izbriše) kadar koli v skladu s pogoji iz člena 94(4) za razpise ukrepov iz člena 95, člena 97 in člena 99. Ko je označitev dodana k razpisom ukrepov iz členov 97 in 99, se razpis ukrepa ne pojavi na ekranu, ko končni uporabnik opravi poizvedbo v sistemu. Za razpise ukrepov iz člena 95 obstaja nadomestni postopek. Zaprošena država članica zahteva od države članice, ki je izdala razpis ukrepa iz členov 95, 97 ali 99, naj doda označitev.
Zadnje izdane razpise ukrepov iz člena 95 bo spremljal evropski nalog za prijetje (ENP). Vendar je v skladu z razpisom ukrepa iz člena 95 pred pridobitvijo mednarodnega naloga za prijetje (MNP) možno tudi predhodno prijetje. Vsaka država članica lahko vnese samo en razpis ukrepa na iskano osebo. Zato se zahteva preverjanje, da se ugotovijo večkratne zahteve za razpis ukrepa s strani ene države članice. V primeru večkratnih zahtev s strani ene države članice je potreben nacionalni postopek, da se sprejme dogovor glede ENP-ja, ki bo prikazan na razpisu ukrepa iz člena 95.
Če preverjanje pokaže, da so podatki popolnoma enaki in bi se lahko nanašali na isto osebo, urad SIRENE uporabi postopek za vnašanje večkratnih razpisov ukrepov. Pogodbenica, ki je vnesla prvotni razpis ukrepa, je odgovorna za dodajanje kakršnih koli drugih imen. Če je tako, navedbo ali je bila zadevna oseba osebno pozvana ali obveščena o datumu in kraju obravnave, če je bila odločba izrečena v odsotnosti. Datoteko v zvezi z osebami, iskanimi za prijetje zaradi izročitve, je treba pripraviti pred vnosom razpisa ukrepa. Za zagotovitev, da so podatki popolni in pravilno predstavljeni, je treba opraviti preverjanje.
Posebni obrazci in identifikacija
- 011 Drugo ime: Prvo drugo ime je izpisano v celoti in navedeno je celotno število drugih imen.
- 013 Državljanstvo: Razdelek 013 „državljanstvo“ je treba izpolniti v največji možni meri na podlagi razpoložljivih podatkov.
- 031 Referenčna št. naloga za prijetje ali odločbe (037).
- 037 Ref. št.
Če uradi SIRENE ne morejo sprejemati sporočil, ker je število predvidenih prostorov na zadevnem obrazcu iz tehničnih razlogov nezadostno, se lahko pošlje obrazec M z dopolnilnimi podatki. Urad SIRENE države članice izdajateljice lahko po potrebi tudi zagotovi dodatne podatke po posvetovanju in/ali na zahtevo druge države članice, da pomaga pri ugotavljanju identitete osebe. Podatke, navedene v 3.3.1, 3.3.2 je treba poslati s pomočjo najhitrejših razpoložljivih sredstev. Država članica izdajateljica pošlje obrazca A in M hkrati z vnosom razpisa ukrepa iz člena 95(2) v SIS. Vsi dodatni podatki, ki se zahtevajo za namene identifikacije, se pošljejo po posvetovanju in/ali na zahtevo druge države članice.
Člen 95(3) omogoča, da zaprošena država članica zavrne izvajanje določenega postopka na svojem ozemlju tako, da zahteva označitev k razpisu ukrepa iz člena 95. Označitev se lahko doda (ali izbriše) kadar koli v skladu s pogoji iz člena 94(4). Zaprošena država članica zahteva od države članice, ki je izdala razpis ukrepa iz člena 95, naj doda označitev. Ko urad SIRENE prejme obrazca A in M, mora urad ali povezana enota čim prej izvesti iskanje v vseh razpoložljivih virih, da bi našli subjekt.
Če je razpis ukrepa iz člena 95 potrjen in subjekt najden ali prijet v državi članici, potem je treba ENP in/ali obrazca A in M posredovati organu države članice, ki je pristojen za izvršitev ENP. C.SIS avtomatično sporoči izbris razpisa ukrepa vsem državam članicam. Če po najdenem zadetku glede razpisa ukrepa postopki tako zahtevajo (npr. če se ugotovi kaznivo dejanje ali če obstaja grožnja zoper javni red in mir, če je treba nek predmet, vozilo ali posameznika jasneje identificirati, itd.), se podatki, poslani kot dopolnilo k navedenemu v naslovu IV Schengenske konvencije, zlasti glede členov 99 in 100, posredujejo v skladu s členoma 39 in 46 zgoraj navedene konvencije. Ta postopek ima tehnične posledice v zvezi z nadaljnjo obdelavo razpisa ukrepa. Takoj ko je jasno, da je bila identiteta osebe zlorabljena, se v razpis ukrepa vnese koda „3“. V obrazcu Q se samo schengenska številka nanaša na podatke osebe, iskane z razpisom ukrepa SIS. Podatki v razdelku 052 (Datum izdaje dokumenta) so obvezni. Izmenjava podatkov o državljanih tretjih držav, za katere je bil izdan razpis ukrepa v skl…
DAC7 in poročanje o dohodkih za gostitelje
V kontekstu sodelovanja med državami članicami je pomembno omeniti tudi nove direktive, kot je DAC7, ki ureja poročanje o dohodkih digitalnih platform. Ta direktiva nalaga platformam, kot je Airbnb, obveznost zbiranja in sporočanja davčnih podatkov o gostiteljih davčnim organom. Poročanje v skladu z direktivo DAC7 je letna obveznost poročanja, vaši podatki pa bodo vsako leto januarja deljeni z davčnimi organi za vse dohodke in informacije za preteklo leto. DAC7 začne veljati 1. januarja 2023. V skladu z DAC7 je upravljavec platforme dolžan svoje davčne podatke sporočiti prek davčnega organa države članice prebivališča. V primeru Airbnbja je to irska davčna uprava. Airbnb bo davčne podatke za zadevne vnose v EU prijavil irskim prihodkom za gostitelje in sogostitelje, ki so v zadevnem poročevalskem letu skrbeli za goste ali prejeli dohodek. Identifikator(-i) finančnih računov, tj. davčna identifikacijska številka (TIN), so ključni za to poročanje.
Če ste gostitelj in ne posredujete zahtevanih podatkov, ki jih je treba prijaviti davčnim organom, bo moral Airbnb zamrzniti vaša izplačila, potem ko vas o tem obvesti. Ko bodo podatki o davčnem zavezancu posredovani, bodo vaša plačila odmrznjena. Potrebno je pregledati in potrditi podrobnosti o gostitelju ter posredovati svoje osebne ali poslovne podatke.
V primeru več prenočišč v eni državi ali več državah EU je potrebno posredovati davčne podatke za državo članico, v kateri ste prebivalec, in vse druge države članice, v katerih imate vnose. Prav tako je treba vnesti identifikacijsko številko davka v državi prebivališča (TIN). Če ste naredili napako, lahko izbrišete svoje davčne podatke in dodate nove.
Za upravitelje namestitev, ki niso lastniki prenočišč, ki jih upravljajo, Airbnb še vedno posreduje davčne podatke irski davčni upravi, ki jih nato posreduje ustreznim davčnim organom EU. Vendar pa boste morda morali ustrezni davčni upravi neposredno sporočiti davčne podatke lastnika namestitve.
Kaj je registrska številka zemljišča/katastrska referenca? Zemljišča (LRN) ali katastrska referenca je glede na vašo lokacijo edinstven identifikator nepremičnin. Ima ključno vlogo pri uradnem priznanju nepremičnin po vsej Evropi (EU). Posebno ime in oblika tega identifikatorja se lahko razlikujeta od ene države EU do druge. Za gostitelje z vnosi v EU (brez Irske), če imate LRN, ga morate zagotoviti, ko je na voljo.
Podatki, ki jih Airbnb poroča v zvezi z vašim zaslužkom, temeljijo na informacijah v zavihku Plačila in izplačila v vašem računu. Zaslužek za vsako rezervacijo lahko pregledate za vse svoje vnose. Glede na vaš zaslužek smo poročali o skupnem znesku, ki ste ga plačali za sprejemanje bivanj v vašem prenočišču, zmanjšan za stroške in takse. Vendar pa niso prijavljena vsa doživetja, ki jih prirejate, plačila sogostiteljem, plačila, opravljena neposredno tretjim osebam prek vašega računa, kakršnakoli prilagoditev v zvezi z zahtevkom Centra za poravnavo, ali kakršnokoli plačilo, ki ni povezano s sprejemanjem gostov v vašem prenočišču.