Škofja Loka, mesto s srednjeveškim šarmom, se je v sončnem junijskem jutru 29. julija 2020 prebudilo v življenje. Sonce je obsijalo Puštal, kjer sva bila s prijateljem Mihom že pripravljena na pohod, ki naju je vodil od Škofje Loke do sv. Tomaža. Naša pot se je začela pri Škofjeloškem gradu, eni najbolj prepoznavnih stavb v mestu, do katerega sva se povzpela po urejenih stopnicah. S planote za gradom sva se usmerila proti stari vojaški cesti, ki povezuje Škofjo Loko z Blegušem.

Po tej cesti sva naredila le nekaj korakov, preden sva stopila na kolovoz, ki naju je popeljal v Brezniško grapo, kjer teče potok Zaplotnica. Tu se je izkazalo, da pot ni vedno lahka. Po približno 20 minutah hoje ob potoku, ko je kolovoz postajal vse bolj zaraščen, z razmetanimi vejami, ki so kazale na opuščenost, sva se odločila za spremembo smeri. Zavila sva proti jugu, v smeri kmetije Mežnar, ki se nahaja pod cerkvijo sv. Lovrenca v Breznici pod Lubnikom.

Nadaljevala sva pot proti Breznici pod Lubnikom po makadamski cesti, vendar že kilometer pod vasjo ponovno zavila proti jugozahodu. Pot naju je vodila po kolovozih in gozdnih stezah, ki se niso zdele niti na zemljevidih. Jasno je bilo, da te poti obiskujejo ljudje, kar so potrjevale občasno porezane veje na tleh. V meni se je prebudil strah, da se bodo poti končale in bova obtičala v Škofjeloškem hribovju. Sestopila sva proti Sopotniški grapi po asfaltni cesti, ki se je nižje spremenila v makadamsko. Ker sva želela nadaljevati pot proti Poljam v Poljanski dolini, sva se v Sopotnici, pri društvu Projekt človek, obrnila v to smer. Da bi se izognila neizrazitim gozdnim potem, sva se odločila za asfaltno cesto proti severu, proti domačiji Špeglič. Za njo sva zavila proti jugu in po asfaltni cesti ter gozdnih kolovozih prišla v vas Brode v Poljanski dolini, skozi območje, znano kot Vrbanov grunt.

Sledila je hoja do Loga nad Škofjo Loko, kjer je bilo treba zaviti na regionalno cesto Cerkno-Škofja Loka. Log je razpotegnjena vas ob tej cesti, razdeljena na Spodnji Log, Zgornji Log in Na Logu. Gost promet na regionalni cesti je bil nekoliko neprijeten. Usmerila sva se na asfaltno cesto, ki naju je pripeljala do dvorca na Visokem, pomembne točke na Slovenski pisateljski poti, ki je posvečena pisatelju Ivanu Tavčarju. Ta kraj, z bogatimi kmečkimi stavbami, med katerimi izstopa dvorec, ki ga je Tavčar kupil v začetku 20. stoletja, ponuja prijeten oddih. Na zahodni strani dvorca stoji tudi njegov kip.

Po makadamski cesti sva se mimo prvega teniškega igrišča v Sloveniji, ki ga je zgradil Tavčar, odpravila proti Hotovljam. Hodila sva ob reki Poljanska Sora, kjer sva opazila tudi kopalce, kar je pričalo o poletni idili. Iz Hotovelj je bil do Poljan nad Škofjo Loko le še kratek, nekajsto metrov dolg sprehod. Tam sva si privoščila kosilo v gostilni Na Vidmu.

Iz Poljan sva se usmerila proti severozahodu, proti sv. Tomažu. Iz Volče sva se obrnila proti severovzhodu. Na območju Podprevale sva pri domačijah zavila na gozdni kolovoz, ki se je začel strmo vzpenjati proti Stari vojaški cesti. Sledila je približno dveh urah hoje proti vzhodu, mimo Vrhovčevega, Vrhovčevega griča, Tavčarjevega vrha in Breznice pod Lubnikom, do odcepa za sv. Tomaž. Široka, udobna makadamska cesta se je večinoma rahlo vzpenjala. Ko sva dosegla pogorje Lubnik, sva se obrnila proti severozahodu, proti vasi sv. Tomaž. Četrta etapa je bila naposled zahtevna, saj je pot dolga 34 km in jo je spremljala temperatura okoli 30 stopinj Celzija. Ves čas sva se gibala po čudovitem Škofjeloškem hribovju. Nekoliko neprijetna je bila hoja po regionalni cesti Cerkno-Škofja Loka, kjer so naju obkrožali avtomobili, motoristi in kolesarji.

Potovanje po teh poteh ponuja bogato izkušnjo naravne lepote in kulturne dediščine. Poleg opisanih pohodniških poti, ki so večinoma dostopne skozi vse leto, je območje Škofje Loke prepleteno z izvirnimi kraji in prireditvami. Ena takšnih je tradicionalna prireditev »Prikaz starih kmečkih opravil«, ki jo organizira Turistično društvo Gora sv. Miklavž v Tuhinjski dolini. Ta prireditev, ki se običajno odvija v jesenskih mesecih (kot nakazujejo vabila z datumoma 30. september/1. oktober ter 6./7. oktober in 12./13. oktober v različnih letih), predstavlja pomemben del turistične ponudbe kraja in okolice. Na Gori pri sv. Miklavžu obiskovalci lahko spremljajo prikaz običajev, kot so izdelava košev in metel, striženje ovac, ribanje zelja, stiskanje mošta, žganjekuha in ličkanje. Obiskovalci lahko tudi sodelujejo pri teh opravilih in kupijo domače dobrote, kot so sir, ter poskusijo pečen kostanj. TD Gora sv. Miklavž vabi tudi na druge dogodke, kot je tradicionalni tek iz Snovika do Miklavža ali proslava ob Dnevu državnosti, ki vključuje pohod in kulturni program. Ob nedeljah je na Gori pri sv. Miklavžu odprta mežnarija, cerkev in drugi objekti, kar omogoča vpogled v lokalno zgodovino in običaje.

V sklopu prireditev je potekalo tudi strokovno predavanje o protiturških taborih, kar poudarja zgodovinski pomen območja. Društvo Gora sv. Miklavž organizira tudi planinske izlete, kot je bil dvodnevni izlet na Vogel, Rodico in Črni prst v avgustu 2017, ki je vključeval vzpone, prenočitev v planinski koči in spust v Bohinjsko Bistrico. Takšni izleti zahtevajo ustrezno opremo, vključno s planinskimi čevlji, pohodniškimi palicami in primernimi oblačili, ter se izvajajo na lastno odgovornost.

Poleg planinskih aktivnosti, se na območju Škofje Loke izvajajo tudi pohodi z lučkami, kot je bil večerni pohod v Tamar, ki ga je organiziral AMD Kamnik v sodelovanju s TD Gora Sv. Miklavž. Ta pohod, ki poteka pozimi, omogoča obisk Planice in Tamarja ter druženje ob ogrevanju v planinski koči.

V Tuhinjski dolini je pomembna tudi cerkev sv. Miklavža s protiturškim obzidjem, obrambnim stolpom, mežnarijo s črno kuhinjo in podom, ki predstavlja izredno etnološko vrednost. Ta lokacija je pogosto vključena v pohodniške poti. Ena takšnih je nočni pohod od Turistične kmetije Pr. Oševarju v Ravnah proti Črnivcu.

Slovenska pisateljska pot: Skozi Kranj in okolico

Junij 2020 je bil bogat z raziskovanjem Slovenske pisateljske poti. 24. junija, dan pred Dnevom državnosti, sem se z avtobusom odpravil v Cerkno, od koder sem nadaljeval pot proti vasema Grad in Dvorje, ki ležita na trasi »Pot povezovanja pot krošnjami«. Pot naju je vodila čez strme brežine, porasle z mešanim gozdom, kar je pomenilo začetek Kamniško-Savinjskih Alp. Vzpon je bil zaradi prečnega vodenja manj strm. Na poti so se pojavljale dolomitne skale, ki so na višji nadmorski višini izginile, zamenjala pa jih je sanjska planinska steza iz potlačene prsti z izvirajočimi koreninami dreves.

Prihod na planoto, kjer ležita naselji Zgornja in Spodnja Štefanje gora, so naznanili travniki z lovskimi prežami, v daljavi pa asfaltna cesta, ki povezuje kraje. Pojavile so se tudi makadamske ceste in vikendi. Pogled na vršace Kamniško-Savinjskih Alp, od Kočne do Krvavca, je bil dih jemajoč. V višjih legah se je razodela gozdna meja, kjer so zeleni bregovi, porasli s travo, prevzeli oblast. Po približno 1,5 uri hoje sva prispela v bližino kmečkega turizma Pri Mežnarju. Tam sva na pašniku opazila značilne svetlo-rjave gorenjske krave z občasnimi belimi lisami. V ozadju se je v soncu kopala cerkev sv. Štefana.

Sledil je vzpon do cerkve in naprej proti zaselku Možjanca. Na tem delu poti je bilo ključno spremljati GPS napravo, saj se je lahko hitro zašlo proti Olševku. Na vrhu gore Apnišče (739 m) so se odprli panoramski razgledi proti Ljubljanski kotlini, Polhograjskemu hribovju na jugozahodu, Škofjeloškemu hribovju na severozahodu in Julijskim Alpam. S Možjance (679 m) sva se spustila v Tupaliče po ilovnatem kolovozu. Tupaliče in Preddvor se tesno povezujeta, le struga reke Kokre ju loči. V Preddvoru sva obiskala grad Turn, dom pesnice Josipine Turnograjske.

Pot naju je vodila po ravni asfaltni cesti med polji in travniki, ki se je končala ob križišču z lokalno cesto iz Preddvora. Ob poti so stale mogočne lipe, pod eno pa znamenje in klopca. Na levi strani so se razprostirale mogočne sekvoje v smeri jezera Črnjava. Po približno 15 minutah hoje sva prispela do gradu Turn, kjer so nastanjeni starejši občani. Na severozahodni strani gradu je veliko parkirišče za pohodnike. Dvorišče gradu je bogato z spominskimi obeležji na Josepino Turnograjsko, vključno s spomenikom in doprsnim kipom. Na severni strani dvorišča stoji kapelica.

Iz gradu sva se odpravila do jezera Črnjava, obdanega s hotelom Alma in lesenim mostom, kjer sva opazila labode in kajtarje. V bližini poteka Gozdna učna pot. Sledil je zadnji del poti do Kranja, v smeri jugozahoda. Po kratki hoji po regionalni cesti sva zavila levo na lokalno cesto za vas Ilovka, ki je znana po pridelavi zelenjave in vrtnarstvu. Iz gozda sva prišla na severovzhodno obrobje Kranja, nato pa na Cesto Staneta Žagarja, kjer stoji Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola. Cilj je bil center Kranja, kjer v Prešernovem gledališču stoji doprsni kip Rudija Šeliga, 38. zaporedna številka v knjigi Slovenska pisateljska pot.

Druga etapa Slovenske pisateljske poti se je od preteklih razlikovala po izbiri poti, kar je prineslo večjo zanimivost. Čeprav sem načrtoval hojo po znanih poteh, so me markacije ob poti potegnile na nove smeri.

Slovenska pisateljska pot: Od Lukovice do Kranja

V juniju 2020 sem se odpravil na prvo etapo Slovenske pisateljske poti, ki sem jo začel v Lukovici pri Domžalah. Nebo je bilo oblačno, a napoved ni obetala nenehnega dežja. Nadaljeval sem vzpon do zaselka Brdo pri Lukovici, kjer sem naletel na ruševine gradu Brdo, rojstnega kraja in doma Janka Kersnika, 34. osebe v knjigi Slovenska pisateljska pot. Drevesa, ki so rasla skozi okenske odprtine, so ustvarjala izumetničen prizor »gozda v graščini«.

Na tem delu je bilo nujno natančno slediti GPS napravi, da bi izbrali pravo pot mimo osamljenega kmečkega gospodarstva, čez travnike do vasi Rafolče, ki leži na bregovih predgorja Kamniško-Savinjskih Alp. Nadaljeval sem vzpon mimo vasi Vrhovlje do Dupeljne, ki je bila višje v hribu. Pomirjujoče zeleni travnati bregovi so bili v kontrastu z žuborečim potokom rjave barve. To je bil prvi nekoliko bolj strm vzpon po asfaltu. Zahodno od Dupeljne sem zavil v gozd do Partizanske bolnice, do katere je vodila gozdna pot, ki se je spustila do potoka in nato nadaljevala navkreber po zaraščenem terenu s praprotjo in drugim rastlinjem. Nespretnost me je popeljala proti vrhu brega, pod katerim se je vila makadamska cesta.

Kmetija odprtih vrat Mežnar in območje sv. Miklavža

Med raziskovanjem območja Škofje Loke in okolice se pojavlja ime kmetije Mežnar, ki se nahaja pod cerkvijo sv. Lovrenca v Breznici pod Lubnikom. V besedilu je omenjena kot cilj pohoda, ko je pot postala zaraščena. Poleg tega se v Tuhinjski dolini nahaja Gora sv. Miklavž, ki je pomembna etnološka in turistična točka. Območje sv. Miklavža je znano po prireditvah, kot je »Prikaz starih kmečkih opravil«, ki jih organizira Turistično društvo Gora sv. Miklavž. Te prireditve poudarjajo bogato kmetijsko tradicijo in običaje, ki so pomembni za ohranjanje kulturne dediščine.

TD Gora sv. Miklavž vabi na tradicionalno prireditev »PRIKAZ STARIH KMEČKIH OPRAVIL« ob različnih koncih septembra in začetku oktobra. Prikazani so običaji, kot so striženje ovac, žganjekuha, stiskanje mošta, izdelava metel, ličkanje koruze, peka kruha v krušni peči. Obiskovalci imajo možnost nakupa sira in domačih dobrot ter peke kostanja. V soboto popoldan so v okviru prireditve potekala tudi strokovna predavanjao protiturških taborih, kar poudarja zgodovinski pomen območja.

Društvo organizira tudi tradicionalni planinski izlet na Vogel - Rodico - Črni prst, ki je potekal v soboto in nedeljo 12. in 13. avgusta 2017. Izlet je vključeval vzpone, prenočitev v koči Zorka Jelinčiča na Črni prsti in spust v Bohinjsko Bistrico. Udeleženci so morali imeti ustrezno planinsko opremo.

V nedeljo, 3. aprila, je TD Gora sv. Miklavž pričelo z dežurstvom in odprtjem mežnarije, cerkve ter objektov na Gori pri sv. Miklavžu, ki so odprti vsako nedeljo od 14. ure dalje.

V soboto, 13. februarja 2016, je AMD Kamnik v sodelovanju s člani TD Gora Sv. Miklavž organiziral tradicionalni večerni pohod z lučkami v Tamar. Pohod je vključeval obisk Planice in Tamarja, okrepčilo v planinski koči ter malico v Ratečah.

Pohod od Turistične kmetije Pr. Oševarju v Ravnah proti Črnivcu je še ena izmed aktivnosti, ki jo organizira društvo. Ta pohod je bil načrtovan za večerni čas, z vmesnim postankom na koti 902.

V Tuhinjski dolini je omenjen tudi obrambni stolp, ki je del območja sv. Miklavža.

Pohodniške poti Škofjeloškega območja

Škofjeloško območje je raj za pohodnike, saj ponuja številne dobro urejene poti, ki omogočajo pristna doživetja naravne lepote. Večina poti je dostopnih skozi vse leto, ob ustrezni opremi in primernem vremenu.

1. Flisova pot: Poimenujevana po Slaveku Flisu, ki si je prizadeval za promocijo turizma in rekreacije. Ta krožna pot povezuje tri gradove, ki so nekoč varovali Škofjo Loko: Zgornji stolp na Krancelj, Loški grad in Stari grad. Pot se začne na Mestnem trgu, vodi mimo Loškega gradu do ruševin Zgornjega stolpa, nato pa se spusti proti Staremu gradu.
2. Pot proti Stari Loki in Crngrobu: Ta pot vodi proti Stari Loki, sledi znakom za Pevno in Crngrob. Pred Crngrobom se nahajata dve veliki kapelici, ena z Pieto Ivana Groharja, druga pa posvečena sv. Križu. Na bližnjem razpotju stoji rdeča kapelica iz 16. stoletja, spomin na kugo. Pot se nadaljuje do cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, ki velja za eno najlepših gotskih cerkva v Sloveniji. Od tod se pot nadaljuje skozi gozd do vasi Planica, kjer je leta 1995 zgrajena nova cerkev sv. Gabriela.
3. Pot na Lubnik: Pot se začne v Škofji Loki in vodi do Loškega gradu. Nadaljuje se navkreber do informacijske table nad domačijo Grebenar, od koder se ponujajo razgledi na okoliške vrhove. Pot se nadaljuje po Flisovi poti, mimo vhoda v 'Hudičev brezen' do tako imenovanega 'Kobila prelaza'. Od tu se lahko izbira med potjo na Lubnik po cesti, strmo potjo 'čez Luža' ali potjo preko Starega gradu. Priporočljiva je pot 'čez Luža', mimo vasi Gabrovo in čez Repelo. Po približno eni uri hoje se doseže vrh Lubnika (1025 m), od koder se ponujajo čudoviti razgledi na Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Škofjo Loko. Osvežitev je na voljo v Domu na Lubniku, kjer je možno tudi prenočiti.
4. Pot v sv. Andrej in sv. Ožbolt: Pot se začne v Puštalu, mimo Puštalskega gradu in Nacetove hiše. Sledi gozdna pot ob pobočju hriba, ki po približno eni uri hoje pripelje do naselja sv. Andrej. Od tod se nadaljuje po kolovozu do Jansče kmetije, nato pa do cerkve sv. Ožbolta, od koder se prav tako ponujajo lepi razgledi. Sledi pot mimo Polanca do podružnične cerkve sv. Jederti, nato pa po kolovozu do vrha Tošč (1021 m). Povratna pot vodi proti Osolniku, z možnostjo postanka na Turistični kmetiji Rožnik. Priporočljiva je pot po markirani gozdni stezi do Puštala.
5. Pot iz Starega vrha: Pot se začne na parkirišču pri spodnji postaji žičnice smučišča Stari vrh. Po začetku se ponudi izbira poti. Priporočena pot se nadaljuje ob smučarski progi Valentine do glavne ceste, nato pa po vojaški cesti do gozdne poti, ki vodi do glavne ceste pri vlečnici Kopa. Alternativna pot vodi skozi vas Zapreval. Pot se nadaljuje do vasi Četena Ravan, kjer stoji starodavna cerkev sv. Brikcija. Nadaljuje se mimo turističnih kmetij Tavčar, Davčen in Ožbet, čez travnike in gozdove do vasi Mlaka. Pot se konča v vasi Jarčje Brdo, kjer stoji župnijska cerkev sv. Valentina.
6. Pot med gorami: Pot se začne na parkirišču v Grebljici in vodi po gozdni poti, ki je stičišče Valentineve poti in Pot med gorami. Nadaljuje se vzpon na južna pobočja Starega vrha do sedla med Mladi in Stari vrh.
7. Pot na Gora-Malenski vrh: Pot se začne na parkirišču pred gostilno Blegoš v Javorju. Vodi skozi vas Dolenčice, mimo kmetije Pri Ažbetu, nato pa se vzpne na pobočja Gore-Malenskega vrha. Vas Gora je znana po cerkvi Marijinega vnebovzetja. Pot se nadaljuje do vasi Spodnja Žetina, nato pa do Gorenje Žetine. Sledi pot do slapu Rančka.
8. Pot na Blegoš: Pot se začne na parkirišču v Grebljici in vodi proti Četeni Ravni, nato pa se vzpne proti vasi Podvrh, od koder se ponujajo panoramski razgledi na Poljansko dolino. Pot se nadaljuje do prvega razcepa, kjer se lahko izbira med krajšo ali daljšo potjo. Daljša pot vodi čez Koprivnik do vojaške ceste, nato pa čez Koprivnik (1393 m), Mladi vrh (1374 m) in Stari vrh (1217 m). Z razgledne točke na Starem vrhu se ponujajo čudoviti razgledi vse do Ljubljane in Nanosa. Osvežitev je na voljo v Logarjevi koči na Starem vrhu.
9. Pot skozi Poljane: Pot se začne v Poljanah, na parkirišču pri gostilni Na Vidmu. Vodi čez most čez reko Poljansko Soro do Hotovelj, mimo rojstne hiše Štefana Šubica. Nadaljuje se do kmetije Pri Kamenšku, od koder se ponujajo lepi razgledi. Pot se nadaljuje do Bukovega vrha, kjer stoji cerkev sv. Sobote. Sledi spust mimo kmetij Mežnar in Bukovec do vasi Kremenek in naprej do Turistične kmetije Brdar - Ljubica v Vinharjah.
10. Pot k Mežnarjevi hiši: Pot se začne v Gorenji vasi, mimo kmetije Pr' Brodarju, nato pa zavije levo čez most in se povzpne po gozdni cesti do Mežnarjeve hiše. Od tod se lahko obišče cerkev sv. Urbana. Pot se nadaljuje čez gozd do vasi Vinharije. V pomladanskem času je moč občudovati lepe dišeče cvetlice. Sledi spust do Turistične kmetije Ljubica.
11. Čebelarska pot: Ta pot je idealna za ljubitelje medu in čebelarstva. Pot se začne v Srednji vasi pri kmetiji Pri Jakuc, ki ima dolgoletno tradicijo čebelarstva. Pot je označena z rumeno-zelenimi znaki in vodi skozi vas Žabja vas, nato pa po gozdni poti do vrha 'Pešarjev grič' v Vinharjah. Sledi pot do Turistične kmetije Ljubica, kjer je možno poskusiti domači med.

Poleg teh poti, so v besedilu omenjene tudi poti, kot je "Pot povezovanja pot krošnjami", "Jeprški učitelj" in "Sora-Osolnik", ki dodatno obogatijo doživetje obiskovalcev.

tags: #kmetija #odprtih #vrat #meznar #sv #miklavz