Ob obiskih vedno znova in znova občutim iskreno gostoljubje naših kmetov, saj me na kmetijah vedno sprejmejo odprtih rok. Večinoma gre za družinske kmetije, ki jih Skupna kmetijska politika (SKP) Evropske unije prepoznava kot svoj osrednji steber in cilj podpore. Ekološko kmetijstvo, eden osrednjih poudarkov nove Skupne kmetijske politike, gradi most med naravo, pridelovalcem in potrošnikom. Ta pristop uresničujejo tudi na ekološki kmetiji Sadonik iz Lovrenca na Pohorju, ki obsega približno osem hektarjev obdelovalnih in travniških površin ter 30 hektarjev gozda.
Pogumne odločitve in desetletja rasti
Kot smo zapisali, sta Olga in Marjan leta 2003 sprejela odločitev, ki je zahtevala pogum, potrpežljivost in veliko učenja. Dve desetletji nazaj je bilo pridobivanje dovoljenj, izpolnjevanje strogih pogojev ter urejanje certifikatov precej bolj zahtevno, a danes z zadovoljstvom povesta, da je bila odločitev prava. Ekološki način pridelave, ki ga danes Skupna kmetijska politika (SKP) podpira v okviru Intervencije IRP 19 - Ekološko kmetijstvo, ni zaznamoval le njunega dela, temveč tudi način razmišljanja in vsakdan družine. Znanje, ki sta ga pridobila, in izkušnje, ki sta jih nabrala, štejeta med svoje največje bogastvo. Prepričana sta, da mora biti hrana, namenjena ljudem in živalim, predvsem varna in kakovostna.
Od skromnih začetkov do bogate ponudbe
Začetki dopolnilne dejavnosti na kmetiji Sadonik so bili skromni. Veselje ob prvih naročilih je bilo veliko, četudi je bilo treba zaradi nekaj kilogramov kruha in zaboja jajc opraviti pot v Maribor, pri čemer so stroški pogosto presegli zaslužek. Danes je slika drugačna - naročil je toliko, da dostavno vozilo komaj zadostuje. Na kmetiji danes skrbijo za približno 400 ekoloških kokoši nesnic in prodajajo ekološka jajca. Ker imajo več kot 350 kokoši nesnic, bi lahko bili vključeni v ukrep Skupne kmetijske politike (SKP) v okviru Intervencije IRP28 - Dobrobit živali - Perutnina. Letno bi lahko prejeli sredstva v višini od 660 do 1330 EUR iz tega naslova.
Njihova jajca so tudi osnova za del ponudbe, ki nastaja v domači pekarni. Iz ekološke pirine, pšenične, ajdove in kamutove moke - slednja velja za eno najstarejših oblik pšenice - vsakodnevno nastajajo kruh, različne vrste testenin, piškoti in drugi pekovski izdelki. Moko pridobivajo pri preverjenih lokalnih ekoloških mlinih. Nekatere testenine so narejene brez jajc, druge vsebujejo jajca iz lastne reje. Marjan zgodaj zjutraj poskrbi za dostavo izdelkov v mariborske in okoliške šole, vrtce ter trgovine.
Trajnostno kmetovanje kot temelj ekološke pridelave
Ekološko kmetovanje ima v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) pomembno vlogo, saj ga podpira tudi ukrep Intervencija IRP19 - Ekološko kmetovanje. Ta je namenjen spodbujanju naravi prijaznih načinov pridelave, ki zmanjšujejo obremenjevanje okolja in krepijo trajnostno rabo naravnih virov. Z ekološkimi pristopi se prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, varovanju virov pitne vode ter ohranjanju rodovitnosti tal. Hkrati tak način kmetovanja pomaga ohranjati značilno kulturno kmetijsko krajino in zmanjšuje negativne vplive na okolje.
Na kmetiji Sadonik poleg ekoloških jajc lahko kupite naslednje izdelke: pšenični, pirin, koruzni, rženi kruh. Od testenin so v ponudbi jušni in široki rezanci, špageti, krpice, jušna kašica, mlinci, makaroni, svedri. V zimskem času je govedo s plemenskim bikom na domači kmetiji, spomladi do pozne jeseni ga preselijo na pašnike pri njihovi domačiji Koh na Rdečem Bregu. Živali so domače in pohlevne ter ob premiku sledijo gospodarju kar osem kilometrov daleč. Teleta prodajo ali pa vzredijo doma do končne mase. Kmetija bi lahko bila vključena v ukrep Intervencije IRP28 - Dobrobit živali - Govedo, kjer bi v okviru izvajanja zahteve Paša prejela letno plačilo v višini 52,90 EUR na GVŽ.
Domačija Koh: Turistična točka z gostoljubnim vzdušjem
Domačija Koh na 750 metrih nadmorske višine je dobila novo podobo, saj je po pridobitvi dovoljenj zaživela kot turistična in izletniška točka z možnostjo prenočevanja. Prednost njihovega prenočišča z dvema označenima jabolkoma je predvsem v tem, da je na samem, oddaljeno od sosedov. Gostje si lahko celo hišo s 13 ležišči in piknik prostorom rezervirajo neposredno pri gostiteljih ali preko spletne aplikacije booking. Razgledi na lovrenško dolino in pohorske gozdove privabljajo številne pohodnike ter kolesarje. Ti se ob obisku vpišejo v knjigo vzponov, najvztrajnejši med njimi pa ob koncu sezone prejme simbolični Kohov pokal. V bližnji prihodnosti načrtujejo tudi prenovo delovnih prostorov. V okviru Skupne kmetijske politike SKP 2023-2027 je na voljo Intervencija IRP04, ki podpira ekološke kmetije pri izboljšanju konkurenčnosti in tržne usmerjenosti. Omogoča naložbe v opremo, predelavo, embalažo in promocijo, s čimer kmetje lažje prodajo svoje proizvode širše in ustvarijo dodano vrednost.
Olga: Lovrenčanka leta in ambasadorica domačih okusov
Olga je dejavna tudi zunaj kmetije. Leta 2007 so ji krajani podelili naziv Lovrenčanka leta kot priznanje za njeno predanost, odprtost in prispevek k skupnosti. In zakaj odločitev za peko kruha…. Vonj po sveže pečenem kruhu jo še vedno spomni na otroštvo in toplino doma. Tako kot jo je mati želela ustvariti za svoje otroke, danes pa jo deli tudi s kupci. Čeprav se trg prehrane hitro spreminja in zahteva stalno prilagajanje, Olga svoje delo opravlja z zanosom. Opaža, da so smernice vse bolj naravnane k ekološkem pristopu, tudi ljudje vse bolj posegajo po ekološki hrani. To je eden od ciljev Skupne kmetijske politike (SKP) v okviru Intervencije IRP19 - Ekološko kmetovanje. Pomembno jima je, da ustvarjata doma, da sama razporejata svoj čas in da sta v neposrednem stiku z ljudmi, ki posegajo po njunih pridelkih in izdelkih. V prihodnosti vidita še veliko priložnosti, vsekakor bo v ospredju prenova prostorov za predelavo.
Olga veliko pozornosti namenja tudi najmlajšim obiskovalcem. Otrokom želi približati spoštovanje do hrane in razumevanje kmečkega dela. Med prikazom priprave testa in peke kruha pogosto nastanejo najlepši trenutki. Posebej se je dotaknil dogodek, ko je deček po obisku navdušeno povedal, da še nikoli ni jedel tako dobrega kruha.
Regulativa in nadzor nad prodajo okrasnih rastlin in aranžmajev
Kmetijska inšpekcija inšpektorata za kmetijstvo in okolje je med 25. in 30. oktobrom na stojnicah na tržnicah in pokopališčih pri 43 zavezancih opravila preglede glede registracije za prodajo okrasnega cvetja in aranžmajev iz tovrstnega cvetja. Pri nadzoru je ugotovila, da na teh stojnicah prevladujejo prodajalci s statusom s. p. (samostojni podjetnik) ali d. o. o. (družba z omejeno odgovornostjo). Tisti, ki so registrirani za kmetijsko pridelavo okrasnih rastlin, večinoma res prodajajo okrasne rastline v lončkih, ne pa aranžmajev. Nepravilnosti so ugotovili v petih primerih, med drugim tudi na območju Kranja. V štirih primerih so zavezanci prodajali aranžirano cvetje, ne da bi bili registrirani za tovrstno opravljanje dopolnilne dejavnosti, v enem primeru pa je bila kmetija za to registrirana, vendar pa je v aranžmaju prodajala tudi umetno cvetje.
Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah namreč določa, da se mora kmetija registrirati za dopolnilno dejavnost prodaje aranžiranega cvetja, vendar pa aranžmaje lahko dela le iz lastnega cvetja. Inšpekcija za okolje in naravo inšpektorata za kmetijstvo in okolje pa je na 54 prodajnih mestih na 35 večjih pokopališčih v Sloveniji preverjala ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami. Na prodajnih mestih so prodajali sveče 122 proizvajalcev, inšpektorji pa so ugotovili, da šest proizvajalcev ni vpisanih v evidenco proizvajalcev in niso pristopili k nobenemu od štirih skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami (Interseroch, Prons, Sveko in Zeos), za štiri proizvajalce sveč pa podatki še niso znani.
Gojenje okrasnih rastlin v loncih: Vrtnarjenje na omejenem prostoru
Sadike v loncih so na voljo za naročilo in sajenje tekom celega leta. Vse so bile posajene v naši vrtnariji. Na zalogi imamo več sort, kot nam jih je do sedaj uspelo predstaviti v spletni trgovini.
V loncih že dolgo ne gojimo več samo sezonskega cvetja, ki ga je potrebno večkrat letno zamenjati. Uporabite jih lahko tudi za trajno gojenje alpinskega cvetja, ki bi ga drugače nasadili na skalnjak. V večje lonce pa lahko zasadite tudi grmovnice ali manjša drevesa. Za celoletni okras kombinirajte zimzelene rastline s sezonskim cvetjem. Vedno pa se je pri izbiri rastlin za v lonce, dobro omejiti na rastline, ki rastejo počasi in potrebujejo le malo nege.
Rastline v loncih kombinirajte enako kot na gredah, vendar ne pozabite upoštevati tudi oblike, velikost in barvo lonca. Pri klasičnih zasaditvah postavimo na sredino visoko rastlino, ki jo obdamo z različnimi nižjimi in proti robu lonca povešavimi rastlinami.
Nega rastlin v loncih: Ključ do uspešnega gojenja
Največji problem pri vzgoji rastlin v loncih je v majhnosti prostora, ki je rastlini na voljo, zaradi česar je potrebno vsaka 3-4 leta ali celo prej rastline presaditi oz. razdeliti. Očiten znak, da je postal lonec rastlini premajhen, so na dnu lonca izraščajoče korenine.
Pri trajnicah je najenostavneje, če rastlino vzamemo iz lonca, jo razdelimo in nekaj skupkov ponovno posadimo. Preostale rastline lahko presadimo na grede ali podarimo. Pri grmovnicah in manjših drevesih pa rastlino presadimo v večji lonec. V kolikor tega ne želimo, lahko odstranimo del korenin in rastlino posadimo v lonec, v katerem je rasla do zdaj. Obrezovanje korenin izvedemo spomladi, ko rastline še ne tvorijo mladih poganjkov. Rastlino izvlečemo iz lonca in odstranimo odvečno prst, nato pa skrajšamo močne stare korenine na polovico. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo preveč nežnih mladih koreninic, ki so odgovorne za črpanje hranil in vode.
Pri loncih moramo nekoliko več skrbi nameniti tudi zalivanju. Ko sadite rastline, vedno izberite največji lonec, ki vam še odgovarja. Manjši lonci pomenijo pogostejše zalivanje in presajanje rastlin. Dobra oskrba z vodo je pomembna, saj rastline, ki so izpostavljene pogostemu pomanjkanju vode, zaostajajo v rasti in so bolj občutljive na bolezni in škodljivce. Zimzelene rastline moramo zalivati tudi preko zime, saj se bo zemlja počasi izsuševala. Suha zemlja in močno zimsko ali zgodnje spomladansko sonce lahko pri teh rastlinah povzroči poškodbe listov in propad rastline.
Poleg pomanjkanja vode pa lahko slabo na rastline vpliva tudi zastajanje vode. Paziti moramo, da rastlin ne bomo zalili premočno, saj lahko stoječa voda zaduši korenine. Najbolj enostavno je, če uporabimo posode z luknjami za odtok, nad katere v lonec namestimo pesek ali lončene črepinje, kar omogoča dobro odtekanje vode.
Obilno zalivanje lahko povzroči spiranje hranil, ki so na majhnem prostoru v koritih in loncih že tako omejena. Rastlinam moramo zato redno dodajati hranila, pri čemer lahko uporabite popolna mineralna gnojila, ki jih dodate vodi za zalivanje, ali pa počasi sproščajoča gnojila, ki jih primešate substratu ob sajenju.
Prezimitev rastlin v loncih: Zaščita pred nizkimi temperaturami
Nekaj posebne pozornosti potrebujejo rastline v loncih tudi pri pripravi na prezimovanje. Rastline v loncih in koritih so bolj izpostavljene nizkim temperaturam kot rastline na gredi, zaradi česar moramo lonce in rastline v njih dodatno zaščititi. Uporabimo lahko npr. žaklovino in/ali folijo z mehurčki, v katero oblečemo lonec. Najprej okrog lonca namestimo folijo, nato pa ga še dodatno obdamo z žaklovino. V žaklovino lahko natlačimo še papir, listje, itd., ki bodo služili kot dodatni izolator. Lonce nato postavimo ob zid hiše ali stanovanja, da niso izpostavljeni slani in vetru. Seveda pa moramo bolj občutljive rastline (npr. …) posebej zaščititi.
Balkonsko vrtnarjenje: Zelenjava in začimbe v urbanem okolju
V loncih in koritih je najlažje vzgajati začimbnice, saj gre večinoma za rastline s kompaktno rastjo, in zelenjadnice s kratko rastno dobo: takšna je večina solatnic in špinačnic. Zaradi dolge rastne dobe in velikih potreb po toploti in hranilih so večji izziv plodovke, kot so paradižnik, paprika in čiliji, vendar se zadnja leta balkonski vrtnarji pohvalijo celo z večjim uspehom kot lastniki vrtov, saj jih večinoma gojijo na prostoru, zaščitenem pred dežjem. Za paradižnik so namreč najbolj neugodne padavine in prevelika zračna vlažnost. Tako kot za pravi je tudi za balkonski vrt pomembno, da je čim bolj osončen. Takšni so v stanovanjskih blokih predvsem balkoni in terase z južno lego. V vsakem primeru naj bi imele vrtnine vsaj pet ur sonca. Solata, zelje, špinača, listni peteršilj … prenesejo več sence kot zelenjava, ki naredi pridelek v zemlji (korenček, rdeča pesa, redkvica), sončno mesto pa je nujno za paradižnik, bučke, papriko in jajčevec.
Slabost balkonskih vrtičkov je lahko to, da stene čez dan absorbirajo veliko toplote in se le počasi ohlajajo, kar pomeni za rastline veliko toplotno obremenitev. Tako delujejo predvsem betonske fasade in betonska cvetlična korita, obrnjena proti zahodu. Če so posode z vrtninami pod streho, bodo povsem odvisne od naše oskrbe z vodo, vendar naliv ne bo izpiral zemlje iz loncev, je ne bo zbijal, plodovke pa bodo bolj zdrave. Na kondicijo rastlin lahko zelo vpliva tudi izpostavljenost vetru, ki je lahko večji problem v višjih nadstropjih, kjer piha veliko bolj kot pri tleh. Ker veter in sonce oziroma visoke temperature rastline zelo izsušujejo, je za balkonski vrt bolje izbrati zavetno lego.
Ne glede na material in obliko mora imeti posoda drenažne odprtine za odtekanje vode. Manjša ko je, pogosteje moramo zalivati in dognojevati, saj imajo rastline v njej premalo rezervne hrane. Pri izbiri loncev ali korit je najpomembnejša njihova globina. Za zelišča in šalotko zadostuje 20 do 25 cm globoka posoda, za druge vrtnine naj bo visoka vsaj 30 cm. Za cepljeni paradižnik izberemo še globlji lonec. Za to plodovko so zelo primerna večja plastična korita z vodno rezervo, dobijo se tudi vreče iz močne PVC-tkanine, ki jih čez zimo zložimo. Le izjemoma, za zelišča, izberemo lonce z manj kot 30 cm premera, vseeno pa naj merijo vsaj 15 cm. Če bi radi pridelali krompir, mora imeti posoda premer vsaj 50 cm. Do polovice jo napolnimo s kakovostno vrtno zemljo, pomešano s kupljenim substratom. Vanjo posadimo srednje velik ali dva manjša gomolja in ju pokrijemo z 10 cm zemlje. Skozi glinene lonce voda hitreje izhlapeva in zato je potrebno pogostejše zalivanje. Plastični so primernejši, če v njih rastline, na primer peteršilj, pustimo rasti čez zimo, ker so odporni proti zmrzali. In še opozorilo za tiste, ki načrtujete na balkonu korita z veliko prostornino, prave visoke grede: zaradi teže substrata se prepričajte o nosilnosti balkonske konstrukcije.
Kakovost zemlje je ključna za uspeh
Brez pretiravanja lahko zapišemo, da bo kakovost balkonskih vrtnin najbolj odvisna od zemlje, ki jim jo bomo namenili. Gojenje v loncih se namreč bistveno razlikuje od pridelovanja na gredicah, kjer korenine in dostop do hranil nista omejena. V loncih in koritih potrebujejo vrtnine namensko prst, ki je založena s hranili za nekaj tednov, poleg tega pa je sterilna. Večina ponudnikov namreč izdeluje namenske substrate za vrtnine ali celo posamezne skupine, na primer plodovke. Sestavljeni so iz različnih komponent, s čimer zagotavljajo začetna hranila, pravi pH, zračnost in sposobnost za zadrževanje vode, predvsem pa je njihova sestava za zdravje rastlin in ljudi neoporečna. Če gre za velike količine zemlje, je namenske substrate v skrajnem primeru bolje mešati z navadno vrtno zemljo kot s substrati za rože ter jim dodati domači kompost ali kompost kalifornijskih deževnikov.
Če smo še brez vrtnarskih izkušenj, je najbolje, da začnemo z zelišči in zelenjadnicami, ki imajo kratko rastno dobo. Zelo hitro rastejo rukvica, vrtna kreša, berivka, tržaški solatnik, špinača in azijske listnate rastline, ki jih lahko režemo večkrat, ter redkvica. Te rastline večinoma posejemo, večje glavnate solate pa posadimo s sadikami. Zelišča lahko gojimo celo na zunanji polici kuhinjskega okna. Bazilika in vse rastline, ki dišijo po limoni, odganjajo nadležni mrčes. Na balkonu lahko gojimo tudi blitvo, ki ji sproti obiramo zunanje liste, kodrolistni ohrovt, v večja korita lahko posejemo grah in celo visoki fižol. Če bomo temu naredili oporo, bo ustvaril zeleni zastor, ki bo nežnejše rastline poleti varoval pred sončno pripeko.
Paradižnik, paprike in bučke bomo morali posebej pozorno oskrbovati z vodo in dognojevati. Na vrhuncu vegetacije bomo morali vse vrtnine dnevno zalivati in vsakih 14 dni dognojevati z namenskimi tekočimi gnojili, saj hranila s podaljšanim sproščanjem v substratih zadostujejo največ za štiri tedne. Največ hranil bodo potrebovale plodovke, krompir in kapusnice. Raje gnojimo večkrat po malem, kot da bi prekoračili priporočeno količino.
Na balkonskem vrtu bo precej manj težav z boleznimi, če vrtnine ne bodo na dežju in vetru in bodo rasle dovolj narazen. Vendar je včasih narava muhasta in morda ne bo šlo vse po naših pričakovanjih. Z leti izkušenj bomo celo sami ugotovili, kaj rastlinam ni bilo po godu - do takrat pa pridelka nikar ne poskušajmo izsiliti s kupljenimi »zaščitnimi sredstvi« ali po domače pesticidi, čeprav so naravnega izvora. Tudi ti so namreč za človeka in živali škodljivi, kar moramo pri pridelavi na balkonskem vrtičku, ki meji na naš bivalni prostor, še toliko bolj upoštevati.