Obdobje Kraljevine Jugoslavije, od uvedbe šestojanuarske diktature leta 1929 do začetka druge svetovne vojne, je bilo ključno za razvoj likovne umetnosti na tem območju. Arhitektura in film sicer nista bila vključena v ta pregled, a je obdobje zaznamovalo bogato dogajanje na področju likovne umetnosti in umetnostne zgodovine. Ta članek ponuja vpogled v to kompleksno obdobje, pri čemer se osredotoča na strokovno publicistiko, razstavno dejavnost ter formiranje umetniških skupin, institucij in izstopajočih posameznikov.
Umetnostna produkcija in njeni odmevi
V letu 1929 je bilo v Jugoslaviji videti pomembno umetniško in publicistično dejavnost. V Zagrebu je izšla publikacija Lioubo Babitch [Ljubo Babić] z naslovom "Les peintres croates de l‘impressionisme jusqu‘à nos jours", ki je v hrvaščini izšla pod naslovom "Hrvatski slikari od impresionizma do danas". Gre za ponatis iz revije "Hrvatsko kolo", zbirke za umetnost in znanost. V Ljubljani je izšel "Jakopičev jubilejni zbornik", ki je bil posvečen 60. obletnici rojstva Riharda Jakopiča. Zbornik je vseboval prispevke Izidorja Cankarja, Franceta Mesesnela, Ferda Kozaka in Jožeta Kozaka, ki so osvetlili Jakopičevo delo in njegov pomen v slovenskem slikarstvu. Jakopič se je leta 1930 zapletel v polemiko z Ivom Severjem zaradi objave pogovorov v reviji "Samorodnost". Kljub temu, da posebna publikacija ob njegovi 70. obletnici leta 1939 ni izšla, je bil jubilej deležen pozornosti v časopisju. Leta 1941 je Anton Podbevšek izdal bibliografsko izdajo "Jakopič", ki je vsebovala reprodukcije mojstrovih del.
Jubilarni zbornik "Života i rada Srba, Hrvata in Slovenaca 1918-1928" je izšel med letoma 1928 in 1929 v Beogradu, v njem pa je Milan Kašanin med drugim predstavil "Našo umetnost". V Parizu je leta 1929 izšlo delo Andre Vite Mihičić [Andro Mihičić] "Dujam Penić. Sculpteur". V Sarajevu je Roman Petrović izdal mapo litografij "Bosna i Hercegovina" (1929), ki jo je leta 1931 predstavil na posebni razstavi. V Zagrebu je Đuro Szabo [Gjuro Sabo] objavil delo "Umjetnost u našim ladanjskim crkvama" (1929, 2. izdaja 1930). Klub hrvatskih književnika i umjetnika v Osijeku je leta 1929 izdal "Jubilarni almanah".
Beograjska "Radio Beograd" je marca 1929 začel z izhajanjem. V Berlinu je januarja 1929 izšla posebna številka revije "Der Sturm" z naslovom "Junge slowenische Kunst", pri kateri je sodeloval Ferdo Delak. Ta publikacija je sprožila polemiko v slovenskem časopisju.
Umetniške institucije in publikacije
V Ljubljani je leta 1928 ustanovljena "Umetniška matica" kot "društvo za propagando sodobne likovne umetnosti in za moderno galerijo". V okviru zbirke "Dela slovenske likovne umetnosti" so izšle monografije o Tini Kos (1929), Dragu in Nande Vidmarju (1930) ter Božidarju Jakacu (1932). Umetnostno-zgodovinsko društvo je leta 1929 začelo izdajati zbirko topografskih opisov "Umetnostni spomeniki Slovenije", ki je izhajala do leta 1934. Leta 1931 so izdali tudi delo "Srednjeveški rokopisi v Sloveniji".
Revija "Ilustracija" je v Ljubljani izhajala med letoma 1929 in 1931, z uredniki Naretom Velikonjo, Rajkom Ložarjem in Jankom Travenom ter likovnim urednikom Miho Malešem. V Münchnu je revija "Die Kunst" (1929-30) objavila obsežno predstavitev Rajka Ložarja "Die slowenische Malerei der Gegenwart".
V Zagrebu je "Udruženje grafičkih umjetnika" začelo izdajati zbirko "Monografije jugoslavenskih umjetnika", v kateri so predstavili Uroša Predića, Vlaha Bukovca in Belo Čikoš Sesijo.
Razstavna dejavnost in mednarodni odmevi
V Beogradu je maja 1929 potekala "Prolećna izložba slikarskih, vajarskih i arhitektonskih radova" v Umetniškem paviljonu Cvijeta Zuzorić. Te razstave, ki jih je prirejalo "Udruženje prijatelja umetnosti Cvijete Zuzorić", so potekale vsako leto do leta 1940. Prva razstava je vključevala arhitekturna dela, kasneje pa je bila naslovljena "Prolećna izložba slikarskih i vajarskih radova jugoslovenskih umetnika".
Svetovna razstava v Barceloni (maj-oktober 1929) je vključevala jugoslovansko likovno predstavitev, za katero je bilo zadolženo "Udruženje jugoslovanskih oblikujućih umetnikov". Zaradi sporov pri pripravah je vlada imenovala nacionalne žirije. Jugoslovanski paviljon, delo arhitekta Dragiše Brašovana, je prejel drugo nagrado.
Kraljevina Jugoslavija je skozi svoj dvor in Ministrstvo za prosveto aktivno podpirala umetnost. Kralj Aleksandar Karađorđević in knez Pavle Karađorđević sta prepoznala reprezentativno in propagandno vlogo umetnosti. Knez Pavle je sodeloval z mednarodnimi avtoritetami, kot so Bernard Berenson, Kenneth Clark in Joseph Duveen. Leta 1929 je ustanovil Muzej savremene umetnosti v Beogradu z namenom povezovanja moderne evropske umetnosti z jugoslovanskim ustvarjanjem od konca 19. stoletja dalje.
Beograjski fotoklub, ustanovljen decembra 1928, je leta 1929 priredil prvo razstavo. Njegova dejavnost je zamrla po drugi razstavi leta 1931. Amaterska fotografija se je razvijala v okviru fotosekcij planinskih društev, leta 1939 pa so se člani Fotosekcije Srpskog planinarskog društva organizirali v Klub fotoamatera Beograd.
V ljubljanski Operi je bil leta 1929 krstno izvedena opera Marija Kogoja "Črne maske".
Umetniške skupine in manifesti
V Sarajevu je leta 1929 nastala skupina "Grupa četvorice / Četvorica" (1929-1931), ki so jo sestavljali Đoko Mazalić, Karlo Mijić, Roman Petrović in Siegfried/Sigo Summerecker/Hugo Sumereker. Njihov cilj je bil nadaljevati delo "Društva umjetnika" (1923-1927). Razstavljali so v Salonu Skočić v Sarajevu, kjer so leta 1930 organizirali razstavo Kamila Ružičke in Omera Mujadžića, članov skupine "Zemlja".
V Zagrebu je 25. februarja 1929 potekal ustanovni sestanek skupine "Zemlja" (Udruženje umjetnika Zemlja, 1929-1935) v ateljeju Draga Iblerja. Podpisniki statuta so bili Ivan Tabaković, Krsto Hegedušić, Omer Mujadžić, Frano Kršinić, Drago Ibler, Antun Augustinčić, Oton Postružnik in Kamilo Ružička. Njihov manifest je bil objavljen na naslovnici kataloga prve razstave v Salonu Ulrich novembra 1929. Skupino je združeval levičarski pogled na svet, dinamično članstvo in širok spekter likovnih medijev. Krsto Hegedušić je bil zaradi svojega delovanja pogosto pod policijskim nadzorom. Leta 1930 so začeli sodelovati z samouki Ivanom Generalićem in Franjo Mrazom iz vasi Hlebine. Skupina "Zemlja" je razstavila šestkrat, med drugim v Parizu (1931), Zagrebu (1932, 1934) in Beogradu (1935). Sedma razstava je bila prepovedana s strani policije.
Publicistika in fotografija
Aleksandar Šafranski je med letoma 1929 in 1939 objavil več knjig o fotografski tehniki, med njimi "Osnovi fotografije" (1929), "Kako treba fotografisati" (1934), "Opšta upustva za fotografiju" (1935), "Leicagrafija. Nova era u fotografiji" (1938) in "Snimanje pomoću infracrvenih zrakova" (1939).
Ivana Tomljenović Meller se je leta 1929 vpisala na Bauhaus v Dessau, kjer je vodila oddelek za fotografijo. V tem obdobju je oblikovala fotomontažo "Diktatura kralja Aleksandra".
Novinar in publicist Božidar Borko (Božidar Borko) je leta 1929 postal urednik kulturne rubrike časopisa "Jutro" v Ljubljani.
Literatura in prevodi
Izidor Cankar je objavil delo "Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi. Del 1". Ljubo Karaman je izdal "Iz kolijevke hrvatske prošlosti. L‘art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans". V Beogradu je izšel prevod dela Salomona Reinacha [Salomon Renak] "Apolo. Opšta istorija plastičnih umetnosti".
Umetnost in ideologija
V Beogradu je januarja 1930 izšla zadnja številka časopisa "Nova literatura", ki je bil prepovedan zaradi svoje levičarske usmeritve. Urednika Pavle Bihali in Oto Bihali sta leta 1928 ustanovila založbo "Izdavačko preduzeće Nolit".
TLN, Ujedinjena evropa i razjedinjena Jugoslavija
Beograjski almanah "Nemoguće / L‘Impossible" (1930) je potrjeval revolucionarno usmeritev srbskega nadrealizma. Fotografije Nikole Vuča in Vaneta Živadinovića Bora so bile objavljene v almanahu. Nadrealisti so svoje prepričanje izražali tudi v časopisu "Nadrealizam danas i ovde" (1931-1932). Njihovo delovanje je zastalo zaradi preganjanja s strani policije in polemik v okviru "spopada na levici". V Beogradu je izhajal mesečnik za književnost in umetnost "Stožer" (1930-1935).
V Vršcu je novembra 1930 začela izhajati revija "Jugoslovenska fotografija. Časopis za umetničku i naučnu fotografiju" (1930-1931).
Mednarodne razstave in sodelovanja
V Beogradu je bil marca 1930 organiziran "Velika izložba ruske umetnosti". V Londonu je aprila-maja 1930 potekala "Exhibition of Jugoslav Sculpture and Painting". Iz te razstave je nastala potujoča razstava po Veliki Britaniji (1930/1931). V Zagrebu je aprila 1930 v okviru "Međunarodne fotografske izložbe" potekal "Film i Foto".
Ta pregled likovne produkcije v Kraljevini Jugoslaviji med dvema vojnama poudarja raznolikost in dinamiko umetniškega dogajanja, ki je bilo tesno povezano z družbenimi, političnimi in kulturnimi tokovi časa. Ohranitev originalnih imen in naslovov publikacij ter razstav omogoča nadaljnje raziskovanje in poglobljeno razumevanje tega bogatega obdobja.
tags: #jugoslavija #casopis #praga