Sindikalni turizem, nekoč nepogrešljiv del življenja delavcev v Sloveniji in Jugoslaviji, je danes tema, ki vzbuja nostalgične spomine na preteklost, hkrati pa se sooča z novimi izzivi in priložnostmi. Gregor Jerman, kustos v Muzeju Trbovlje, je lansko leto poglobljeno raziskoval to področje in ugotovil, da je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja Crikvenica čez poletje postala "Zasavje v malem". Številne zasavske tovarne, kot so rudnik, cementarna in elektrarna, so namreč imele počitniške kapacitete v tem priljubljenem hrvaškem letovišču. "Tako si lahko poleti v Crikvenici včasih srečal več znancev kot v Trbovljah," je povedal Jerman in dodal, da je iz tega obdobja ostalo veliko anekdot, večinoma povezanih z zabavo in alkoholom.
Zgodbe iz preteklosti: Ko je sindikat skrbel za dopust
Spomini na sindikalni turizem so polni živahnih zgodb. V domu hrastniških steklarjev v Portorožu je na primer 700 gostov v enem samem poletju spilo kar 3800 litrov vina, deset tisoč steklenic piva in 100 litrov žganja. Pot na dopust je bila pogosto poseben podvig. Avtobusi so pobirali dopustnike v nočnih urah in se pogosto pokvarili na poti, kar je prineslo dodatne zaplete. A kljub morebitnim nevšečnostim je bilo dopustovanje nepozabno, še posebej za najmlajše. "Največji pečat pa je dopustovanje pustilo na najmlajših, ki so bili fascinirani nad velikostjo morja, saj so mislili, da je to le malo večje od trboveljskega bajerja, ko so okusili, da je slano, pa je sledil še en šok," je pojasnil Jerman.
Sindikalni turizem je najbolj zaznamoval obdobje med letoma 1950 in 1991, v zlatih letih socializma v Jugoslaviji. V tistem času so se ljudje veliko bolj čutili povezani s tovarnami in delovnim okoljem. Dopustovanje s sodelavci je bilo nekaj običajnega, kar je danes težje predstavljivo. "Kot otroci, ki smo imeli še nekako možnost letovanja, ko je bil še prejšnji sistem, tako lahko rečemo, se vsi spominjamo teh sindikalnih počitnic. Mislim, da je večina naših družin na tak način otrokom omogočila morje," je dejala Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. Otok Rab in Crikvenica sta poleti tako postala prava slovenska obmorska središča, kjer so se srečevali znanci iz domačega kraja.
NOSTALGIJA U SLIKAMA - Jugoslavija 70-tih i 80-tih!
Sindikalni turizem danes: Obujanje tradicije in sodobni pristopi
Danes se ideja sindikalnega turizma ponovno obuja. Karmen Leban, generalna sekretarka Sindikata gostinstva in turizma Slovenije, je poudarila pomen spletne strani sindikalne-pocitnice.si, ki združuje aktualno ponudbo prostih sindikalnih prikolic, apartmajev in drugih počitniških namestitev. "Želeli smo obuditi idejo sindikalnega turizma. Zadovoljni smo z odzivom lastnikov počitniških kapacitet in z obiskom spletne strani, ki se vsak dan veča," je povedala Lebanova. Po njenem mnenju je malo podjetij, ki jim uspe svoje počitniške enote napolniti samo s svojimi zaposlenimi in upokojenimi delavci. "Če za kak termin ni interesa, če morda kdo odpove letovanje zadnji hip … potem je pravi naslov naš portal. Za lastnike, še posebno če so to sindikati, so namreč najdražje prazne počitniške kapacitete," je pojasnila.
Lebanova si želi, da bi Slovenija po vzoru številnih evropskih držav namenila več posluha sindikalnemu turizmu, ki je zanimiv tudi za upokojence in mlade družine. Kot primer je navedla Malto, ki je s socialnim turizmom uspela popolnoma zapolniti hotelske kapacitete v obdobjih, ko sicer ni bilo velikega povpraševanja. Tudi njihov sindikat je pred desetimi leti kupil tri apartmaje, ki jih uspešno polnijo, kar je bila "pametno naložen denar". Lebanova je prepričana, da besedi "sindikalni" neupravičeno pripisujemo manjvrednostni prizvok, saj slabih počitniških kapacitet ne more več oddajati nihče, še sindikati ne.
Velika podjetja in sindikalne kapacitete: Raznolikost ponudbe
Številna slovenska podjetja in sindikati še vedno razpolagajo s počitniškimi kapacitetami, ki jih ponujajo svojim članom in zaposlenim po ugodnih cenah. Mercator, ki ima 101 počitniško enoto v Sloveniji in na Hrvaškem, vsako leto omogoči letovanje 1650 zaposlenim, skupaj z družinami pa je to približno šest tisoč ljudi. Cene najema se gibljejo od 17,50 evra v predsezoni do 60 evrov v toplicah. Zavarovalnica Triglav je še vedno lastnica več počitniških enot ob slovenski in hrvaški obali, v planinah in v priljubljenih slovenskih zdraviliščih.
Novomeška Krka ima 50 apartmajev in 200 ležišč na Hrvaškem ter devet apartmajev na Gorenjskem, kjer letuje približno 4000 ljudi na leto. Lekovi zaposleni lahko letujejo na morju, v toplicah in hribih, pri čemer so njihove počitniške enote dobro opremljene. Telekom Slovenije je večino svojih počitniških enot odprodal, zaposlenim pa omogoča le še najem treh apartmajev.
Tudi javni uslužbenci imajo še vedno dostop do cenovno ugodnejših počitnic. Ministrstvo za obrambo razpolaga s 505 ležišči na različnih lokacijah po Sloveniji, cene letovanj pa se gibljejo od 16,99 do 42,24 evra. Ministrstvo za notranje zadeve ima na voljo deset počitniških objektov, ki jih zaposleni koristijo v času, ko jih policija ne potrebuje za izvajanje programov rehabilitacije.
Izzivi in prihodnost sindikalnega turizma
Po letu 1991, po osamosvojitvi Slovenije, se je začelo razvijati podjetništvo, kar je imelo za posledico ugašanje sindikalnega turizma. Številni sindikati so svoje počitniške kapacitete prodali, saj so se te uradno štele kot premoženje podjetij. Kljub temu pa se nekateri sindikati še vedno trudijo zagotavljati cenovno ugodne počitnice za svoje člane.
Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, ki ima približno 4000 članov, trenutno razpolaga s sedmimi nastanitvenimi enotami. Največ možnosti za najem med sindikati sicer nudi Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ), ki članom ponuja 34 nastanitev na različnih lokacijah. Najem svojim zaposlenim omogočajo tudi številna državna podjetja, kot sta Pošta Slovenije in Slovenske železnice.
Kljub prizadevanjem, da se sindikalni turizem ohrani, se sooča s težavami. "Mi se trudimo te zadeve zagotavljati, ampak kot sem že rekla, to ni nekaj, kar bi človek počel na trgu kot profitabilno dejavnost. Ker dejansko omogočamo tako ceno, ki pokriva stroške. To pa verjetno v tem sistemu ni v interesu večine, ki se s tem ukvarja. Vidijo v tem kvečjemu poslovno priložnost, kar pa je škoda," je zaključila Kumer.
Sindikalni turizem v gostinstvu: Boj za boljše pogoje dela
Področje sindikalnega turizma je tesno povezano s stanjem v gostinstvu in turizmu nasploh. Sindikalistke in sindikalisti so opozorili na težke delovne pogoje v tem sektorju, kjer zaposleni že mesece delajo 12 ur in več na dan, brez ustreznih odmorov in počitkov. Karmen Leban je izpostavila problem nedosežene kolektivne pogodbe, kjer so delodajalci zavrnili povečanje cene presežnih ur s 30 na 45 odstotkov osnovne urne postavke. To v praksi pomeni le 30 centov več za ure, oddelane prek rednega delovnega časa.
Kljub temu je prišlo do pozitivnega premika. Vodstvo Turistično-gostinske zbornice se je odločilo za podpis kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma, kar je pomemben korak k izboljšanju delovnih pogojev. V primeru, da se to ne bi zgodilo, pa so sindikati napovedali nova pogajanja in morebitno stavko.
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo na rekordno turistično sezono, a plače v gostinstvu ostajajo nizke. Veliko zaposlenih prejema minimalno plačo ali le malenkost več, kar vodi v pomanjkanje kadra. Problematično je tudi sezonsko zaposlovanje, ki zaposlenim ne nudi varnosti niti dostojnega plačila.
Prihodnost sindikalnega turizma je odvisna od številnih dejavnikov, vključno z nadaljnjim razvojem socialnega dialoga v gostinstvu in turizmu ter zavedanjem, da kakovostne počitniške kapacitete zahtevajo ustrezno vzdrževanje in skrb. Čeprav se je način dopustovanja spremenil, duh sindikalnega turizma, ki je nekoč združeval ljudi in skrbel za njihovo dobro počutje, še vedno živi v prizadevanjih za boljše pogoje dela in cenovno dostopne počitnice.
tags: #gregor #jerman #sindikalni #turizem