Po koncu druge svetovne vojne se je Radovljica, tako kot številna druga slovenska mesta, soočala z izzivi obnove in ponovne vzpostavitve družbenega življenja. Med ključnimi področji, ki so pripomogla k okrevanju in dvigu morala lokalne skupnosti, je nedvomno sodil šport. Kljub skromnim začetnim razmeram in pomanjkanju osnovne infrastrukture, kot so telovadnice, so se prebivalci Radovljice in okoliških krajev aktivno vključevali v različne športne dejavnosti, ki so postopoma oblikovale bogato in raznoliko športno sliko mesta.
Prvi koraki: Ustanovitev društev in raznolike sekcije
Že leto dni po koncu vojne, natančneje 17. marca 1946, je bilo v Radovljici ustanovljeno "Fizkulturno društvo Radovljica". To društvo je delovalo v zelo omejenih pogojih, brez lastne telovadnice in z bistvenim pomanjkanjem finančnih sredstev. Kljub temu je bilo organizirano v več sekcij, ki so pokrivale širok spekter športnih interesov: nogometno, smučarsko, plavalno, moto sekcijo, odbojkarsko-košarkarsko ter telovadno-lahkoatletsko. Ta zgodnja organiziranost priča o močni želji po športni aktivnosti in druženju med prebivalci.
V nogometu sta po vojni v Radovljici delovala dva kluba: FD Radovljica in garnizijska ekipa Radovljice. Prvi zabeleženi rezultati segajo v leto 1946, ko je FD Radovljica igralo proti Tržiču. Sezona 1946/47 je prinesla nadaljnje tekme, kot sta bili FD Radovljica proti Jesenicam in Kranj proti Radovljica-garnizija. Igralci FD Radovljica so v tej sezoni nastopali v 1. nogometnem prvenstvu Gorenjske. Lestvica tega prvenstva kaže na močno konkurenco, kjer so se med drugim uvrščali FD Kranj II. in FD Škofja Loka.
Vzporedno z nogometom se je razvijal tudi kegljaški šport. Leta 1946 je bil v gostilni "Vogelnik" ustanovljen kegljaški klub Radovljica. Iniciativni odbor kluba je januarja 1951 odprl novo kegljišče, verjetno v Grajskem dvoru, ki je bilo zgrajeno s prostovoljnim delom ljubiteljev tega športa in je omogočalo prirejanje tekmovanj mednarodnega značaja.
Košarka je v Radovljici prav tako začela svoje prve korake, čeprav so bili pogoji za igro skromni. Edino igrišče za košarko v Radovljici je bilo vojaško igrišče pri kopališču, postavljeno leta 1946. To igrišče je bilo primitivne narave, s košem, ki ga je podpiralo dvoje lesenih brun, na katerih sta bili pribiti leseni tabli, nanju pa pritrjena kovinska obroča. Igrališče so uporabljali predvsem vojaki, redkokdaj pa so imeli priložnost metati na koš tudi drugi Radovljičani. Vojaki so igrišče uporabljali predvsem za rekreacijo in niso igrali uradnih tekem z drugimi vojašnicami ali klubi.
Reorganizacija in širitev dejavnosti: SŠD "Dr. France Prešeren"
Pomembna prelomnica v organiziranosti športa v Radovljici je bila reorganizacija fizkulturnih društev leta 1948, ko je bilo ustanovljeno "Sindikalno športno društvo dr. France Prešeren". Naloga tega društva je bila vzgajati zdrave, fizično močne in moralno neoporečne posameznike. SŠD je nadaljevalo z dejavnostmi, ki so jih začeli predhodniki, in razširilo svoja področja delovanja. Imelo je naslednje sekcije: plavalno, nogometno, odbojkarsko, smučarsko in kegljaško. Poleg teh uradnih sekcij so v društvu delovali tudi namizni tenisači in tenisači, prirejala pa so se tudi atletska tekmovanja, medtem ko so bili telovadci organizirani v okviru TVD Partizan.
Kljub pomanjkanju ustreznega prostora za zimsko vadbo je bilo športno življenje v Radovljici kljub temu razgibano. Gojili so športe, ki niso bili v veliki meri odvisni od telovadnice, kot so nogomet, smučanje, kegljanje, tenis, odbojka in plavanje. Že v prvem letu delovanja je SŠD organiziralo več tekmovanj. Za športno značko je tekmovalo 9 članov, 67 mladincev, 20 mladink in 133 pionirjev in pionirk. Smučarska sekcija je dosegla uspehe na Triglavaškem smuku in v reprezentanci v tujini. Spomladi so priredili pomladni kros, tekmovanje za značko v lahki atletiki ter nogometna in odbojkarska srečanja, pa tudi tekmovanja v namiznem tenisu.
Leta 1955 je bilo v SŠD "Dr. France Prešeren" včlanjenih kar 600 aktivnih športnikov, ki niso bili le iz Radovljice, temveč tudi iz bližnjih krajev, kot so Podnart, Begunje, Žirovnica in Lesce. Predsednik SŠD je bil v tem času Ljubo Meglič. Športna dejavnost se je v Radovljici izjemno hitro razvijala, kar je potrjevalo tudi poročilo v časopisu "Jeseniški kovinar" z dne 28. maja, ki je poudarjalo razgibanost fizkulturnega življenja kljub pomanjkanju prostora.
Odbojkarska prevlada in nogometne ambicije
Odbojka je v obdobju delovanja SŠD "Dr. France Prešeren" dosegla znatne uspehe. V nedeljo, 16. maja, je bilo na Jesenicah odigrano okrajno fizkulturno prvenstvo v odbojki, kjer je ekipa FD Prešern iz Radovljice izstopala s svojo tehnično igro in edina iz turnirja izšla nepremagana. S tem so si zagotovili prvo mesto in zastopanje na tekmovanju za prvaka Gorenjske. Njihov uspeh je bil še posebej pomemben, saj je bilo potrebno moštvo pomladiti za nadaljnje uspehe.
Ponovno, v nedeljo, 8. maja, se je na Jesenicah odvijalo okrajno prvenstvo v odbojki, kjer je ŠD Prešeren ponovno zmagalo, kar potrjuje njihovo dominantno vlogo na tem področju. Pohvaljeni so bili tudi mladinci iz Gorij, ki so prvič nastopili, medtem ko so nekatera društva, ki so v preteklih letih dosegala uspehe, tokrat niso izpolnila pričakovanj.
Radovljičani so si prvenstvo Gorenjske v odbojki osvojili 23. maja, ko je v Radovljici potekalo tekmovanje moških vrst. ŠD "Fr. Prešerna" iz Radovljice je premagalo ŠD "Udarnik" iz Kranja in ŠD "Kamnik" iz Kamnika, s čimer so potrdili svojo superiornost. Kljub utrujenosti igralcev in pomanjkanju treninga so pokazali izredno ostro, napeto in požrtvovalno igro.
Nogometna sekcija je bila med najbolj aktivnimi v SŠD. V sezoni 1947/48 so igralci NK Prešeren Radovljica nastopali v vseh treh kategorijah Nogometnega prvenstva Gorenjske: članski, mladinski in pionirski. V pokalnem tekmovanju (Pokal FLRJ 1948) je ekipa Radovljica-garnizija celo napredovala v III. krog. Vendar pa je časopis "Jeseniški kovinar" izrazil nezadovoljstvo nad drugimi nogometnimi društvi v Radovljici, saj v pomladnem prvenstvu ni bila odigrana niti ena tekma v Radovljici, medtem ko se je FD Prešern odzval vsaki tekmi v drugih krajih.
V sezoni 1948/49 je člansko moštvo pod imenom Prešeren - Radovljica tekmovalo v II. skupini slovenske nogometne lige in se uvrstilo v kvalifikacije za I. SNL. V tem tekmovanju so dosegli nekaj zmag, vendar se niso uspeli uvrstiti v najvišji rang. Lestvica II. skupine SNL in kvalifikacij za I. kaže na močno konkurenco.
Širitev športnih panog in prihodnost
Poleg nogometa in odbojke so se v Radovljici razvijali tudi drugi športi. Po reorganizaciji fizkulturnih društev je bilo poleg "SŠD Prešeren" ustanovljeno tudi "Telovadno društvo Partizan Radovljica". TVD Partizan je bil naslednik predvojnega društva Sokol in je združeval predvsem pionirje in mladince. Kljub težavam z lokacijo telovadnice, so vadili v dvorani oficirskega kluba v Grajskem dvoru. Leta 1953 so dobili prenovljeno telovadnico ob 10. obletnici drugega zasedanja AVNOJ-a, kjer so priredili bogat otvoritveni program.
Na pobudo ljubiteljev konjskega športa so marca 1949 ustanovili "Jahalni klub Triglav". Prebivalci Radovljice in okoliških vasi so si zapomnili predvsem konjske krose, ki so potekali na 12 km dolgih trasah. Klub je priredil tudi konjske dirke v raznih disciplinah jahalnega športa, pri čemer je sodelovala tudi jugoslovanska armada z 60 dresiranimi konji.
Leta 1949 se je porodila tudi misel o ustanovitvi brodarskega kanu društva, kar je naletelo na navdušenje mladine. Leta 1950 je bilo ustanovljeno Brodarsko kanu društvo, ki je sprva štelo 35 članov, kasneje pa se je število povečalo na 120.
Športno življenje v Radovljici po drugi svetovni vojni je bilo dinamično in polno entuziazma. Kljub začetnim pomanjkljivostim so lokalne skupnosti uspele vzpostaviti in razvijati različne športne dejavnosti, ki so bile ključne za obnovo družbenega življenja in dvig kakovosti življenja prebivalcev. Od nogometnih tekem na zelenici do odbojkarskih zmag, kegljaških tekmovanj in prvih korakov v košarki, smučanju in jahanju, Radovljica je postopoma gradila svojo športno identiteto, ki je postavila temelje za nadaljnji razvoj v prihodnjih desetletjih.