V samem središču Ljubljane je vzniknil nov čarobni prostor, ki obljublja ne le kulinarične užitke, temveč tudi nepozabna doživetja v slikovitem, fantazijskem okolju. Wonderland ni zgolj še ena restavracija ali kavarna; je prostor, kjer se srečujete s šarmantnimi okusi in ustvarjate nepozabne trenutke v okolju, ki ga je težko opisati zgolj z besedami. Skrbno zasnovan ambient ustvarja igrivo, a hkrati elegantno vzdušje, kot nalašč za vsako priložnost - od intimnih brunčev do živahnih druženj. Obiskovalci lahko uživajo v domiselnem vse-dnevnem brunchu, okusnem zajtrku, kosilu in večerji ali pa potešijo svojo sladkosnednost z izvrstnimi tortami najslajših okusov.
Iz prve roke: Pogled v srce filma "Fantasy"
Film "Fantasy" se poglablja v ponovno prebujenje dolgo zadušenega ženskega pogleda, ter ženske vabi, da se zazrejo vase z lastnimi očmi, ne skozi prizmo zunanjih pričakovanj. Namenjen je vsem tistim, ki so svoje prave identitete, duhove in ljubezni skrivali pred terorjem in nasiljem ‘normativnega’. Svetloba prihaja skozi razpoke in osvetljuje rane. Z ljubeznijo za ljubezen! Ljubiti! Ta izjava avtorice jasno postavlja temelje za razumevanje filma, ki se dotika globoko osebnih in družbenih tem.
Režiserka Kukla, rojena leta 1991 v Brežicah, je po končanem študiju filmske in televizijske režije na ljubljanski AGRFT, kjer je leta 2014 diplomirala, svojo pot nadaljevala z raziskovanjem kompleksnih identitet. Njen kratkometražni film "Sestre" je požel mednarodno priznanje, med drugim z veliko nagrado na Mednarodnem festivalu kratkih filmov v Clermont-Ferrandu in nagrado občinstva na festivalu Premiers Plans v Angersu. S celovečernim filmom "Fantasy" je nadgradila svojo vizijo in raziskala teme, ki so ji blizu.
Na filmskem festivalu LGBT filma v Ljubljani je potekala slovenska premiera celovečernega filma "Fantasy" scenaristke in režiserke Kukle (Katarine Bogdanović). Projekciji je sledil pogovor s Kuklo in igralsko zasedbo, ki se je razvil v osebno in angažirano razpravo o identitetah, vidnosti ter družbeni odgovornosti filma danes. Režiserka je poudarila, da film izhaja iz potrebe po resničnih in pogosto preslišanih zgodbah: »Mislim, da si vse zgodbe zaslužijo svojo pozornost na platnu. Ne zanimajo me kvote ali trendi - Fantasy je odraz realnosti, odraz časa, v katerem živimo. Kvir ljudje so bili od nekdaj in vedno bodo. To je dejstvo.« Ob tem je opozorila tudi na širši družbeni kontekst in dejala, da je Slovenija v primerjavi z ostalim delom Balkana bolj progresivna in dopušča več svobode posamezniku.
Na filmu "Fantasy" je avtorica delala deset let, pri snemanju pa se je zavedala, da je scenarij samo delovni zvezek oziroma struktura, hrbtenica zgodbe, zato je igralkam pustila prostor, da so sooblikovale svoje like. Pravi, da je proces pogosto presegal klasično igralsko interpretacijo: »Včasih so se zgodile takšne neverjetne sinhronicitete, punce so bile izjemno podobne svojim likom, zgodile so se jim podobne zgodbe. To sem vzela kot znak, da smo na pravi poti.« Zavestno je ustvarila prostor za avtorski glas igralk: »Želela sem si, da soustvarijo like in da s svojimi besedami povedo svoje vrstice.«
Igralka Alina Juhart, ki je upodobila lik Fantasy, je spregovorila o intimni pripravi na svojo vlogo: »Ker vsak dan pišem dnevnik hvaležnosti, me je Kukla prosila, da v času snemanja pišem kot Fantasy. To je dalo liku eno globino, ker sem pol leta živela Fantasy in mislim, da se to odraža tudi na zaslonu.« Dotaknila se je tudi prizora vrnitve Fantasy v domače okolje: »To sem doživela tudi sama v svojem življenju, sicer ne do te mere, a to je zame vrhunec filma Fantasy. Ta prizor presega idejo LGBT skupnosti.« Da je ustvarjanje filma zelo intimno, ker se je zelo povezala z likom, je dejala tudi Sarah Al Saleh - tudi sama je namreč čakala na neko odobravanje okolja in iskala pripadnost zaradi svojih mešanih korenin. Igralka Mia Škrbinac se je dotaknila pristnosti igre in poudarila, da je za kakovostno igro v filmu ključen odnos med igralkami, ki so ga gradile vse od predhodnika Kuklinega celovečerca, kratkega filma "Sestre". »Že to, da nas je imela Kukla v mislih, ko je ustvarjala Fantasy, je nekaj, kar ni pričakovano in ni stalna praksa. Ne za to, ker ne bi znali, ne bi želeli, enostavno ni časa, da bi tako globoko gradili like v filmskih zgodbah,« je povedala Mia in dodala: »Skorajda se nam ni bilo treba truditi za igro, saj so se vloge, ki smo jih igrale v filmu, skozi naše odnose in druženja nalagale skozi leta.«
Pri filmu so sodelovali še: direktor fotografije Lazar Bogdanović, skladatelj Relja Ćupić, montažer Lukas Miheljak, oblikovalec zvoka Julij Zornik, scenografinja Maja Šavc, kostumograf Damir Raković in oblikovalka maske Tinka Prpar. Producenti filma so Lija Pogačnik, Barbara Daljavec in Vlado Bulajić iz produkcijske hiše December. Koproducent je produkcijska hiša Krug Film, pridružena producenta sta Peter H. Film je nastal s podporo Slovenskega filmskega centra, Viba Filma, Ustvarjalne Evrope - MEDIA in Filmske agencije Severne Makedonije.
Kukla je po sami projekciji poudarila tudi pomen kinematografske izkušnje: »Ustvarjalci delamo filme zelo premišljeno - pazimo na ritem, glasbo, sliko in občutek, ki nam ga film da.«
Autori u etru | Fantasy (Kukla, Alina Juhart, Lazar Bogdanović)
Kritike in analize: "Fantasy" kot radosten poklon sestrstvu in samoodkrivanju
"Fantasy", radosten poklon sestrstvu in samoodkrivanju, ponuja edinstveno nežen razmislek o queerovskem življenju. Gre za čudovito raziskujoče delo, ki si na novo zamišlja, kaj pomeni biti ženska, prijateljica in sestra. To ni le film, ampak eksperiment, ki filmsko ustvarjalnost uporabi kot sredstvo kolektivnega razcveta.
Film se predstavi kot predvsem film o odraščanju, ki v ospredje postavlja vprašanje svobodne izbire in fluidnosti identitete v svetu, ki posamezniku na vsakem koraku diktira, kaj se spodobi in kaj ne, kaj je dovoljeno in kaj nesprejemljivo. A kar dela Kuklin film v polju domače kinematografije poseben, ni le tema, ki v slovenskem filmskem prostoru doslej praktično ni obstajala, temveč tudi navdihujoča fluidnost, ki se iz neujemljivih identitet protagonistk prenaša tudi v samo filmsko formo. Kot je za režiserko značilno, njen avtorski izraz prehaja med videospotovsko estetiko in klasičnim igranim filmom, kar čudovito dopolnjujeta dinamična montaža Lukasa Miheljaka in glasbeni vložki Relje Ćupića, ki preudarno poudarita fantazijske elemente in notranja doživljanja protagonistk.
Tematsko film vstopa tja, kjer slovenski film pogosto okleva: v preplet spolne identitete, migracijskih izkušenj in razrednega položaja. Vendar Kukle ne zanima naturalizem, niti sociološki pristop: svoje like oblikuje ne skozi njihove družbene vloge, temveč skozi njihove izmike. Morda zato delujejo manj kot psihološko zaokrožene osebnosti in bolj kot nosilke različnih oblik subverzije. Od gledalca je odvisno, ali bo to videl kot primanjkljaj ali kot nekaj skladnega s filmsko logiko, ki svojo energijo črpa iz estetike, ne iz pripovedne izčrpnosti. "Fantasy" tako ni film, ki bi ga merili po konvencijah pripovednosti, temveč po oblikovni inovativnosti. Njegov največji dosežek je vzpostavitev vizualnega sistema, v katerem postane spolna fluidnost prepoznavna ne le na ravni likov, temveč v sami zgradbi filmskega jezika. Ko film neprisiljeno prehaja med realistično in fantazijsko ravnjo, med videospotom in fikcijo, med notranjim in zunanjim, hkrati prehaja med identitetami.
Likovna zasnova in igralska zasedba: Vizualno-zvočna poslastica s pridihom resničnosti
Mihrije, Sina in Jasna so najboljše prijateljice v zgodnjih dvajsetih. Zaradi drugačnega življenjskega sloga se pogosto znajdejo v konfliktu s konservativnim okoljem. Dekleta so več kot klika, lahko bi jih opisali celo kot "gang" - po eni strani si krijejo hrbet, po drugi pa med njimi tli nezaupanje glede vsake odločitve, predvsem tistih, ki se nanašajo na vključevanje v svet moških. Tako Jasna in Mihrije sumničavo gledata Sino, ki kot obetavna kickbokserka pričenja preživljati vse več časa s trenerjem, medtem ko ima Jasna konstantne, pogosto tudi fizične konflikte z moškimi. A najbolj ju preseneti Mihrije, ki se prične (zacopano) družiti s transspolno Fantasy.
Za pristni občutek betonske Ljubljane so morali te scene posneti v Trstu. Ta podatek dodaja plast realizma projektu, ki sicer raziskuje fantazijske in fluidne identitete. Betonska džungla ni edini element, ki "Fantasyju" doda pridih znanstvene fantastike.
Posebno pohvalo si zasluži tudi zasedba. Sarah Al Saleh, sicer znana kot glasbenica Sahareya, izjemno upodobi sprva sramežljivo Mihrijo, ki najde svoj glas. Mia Škrbinac kot Jasna ponovno dokaže, kako izjemna je v trdnih likih, novinka Mina Milovanović pa je v igri še bolj prepričljiva kot v kickboksu - in v kickboksu je res videti nevarno. In potem je tukaj še naslovna Fantasy, ki jo upodobi Alina Juhart, Mariborčanka, ki je pred dvema letoma zaslovela na Balkanu v glasbeni resničnostni oddaji Zvezde Granda na srbski Pink TV.
Igralka Sarah Al Saleh je kot pevka znana pod umetniškim imenom Sahareya, prikaže subtilno igro. Posebej zanimiv je avtoričin pristop k raziskovanju kulture druge generacije priseljenk iz nekdanje skupne države, saj se izogne klišejem evropske kinematografije, ki to temo uokvirjajo že od 80. let prejšnjega stoletja.
Kljub temu, da je "Fantasy" divje samosvoje delo, vključuje tudi precej elementov, ki film naredijo izrazito slovenski, pa najsi gre za vizualno simboliko, ki kliče po vzporednicah s klasikami Matjaža Klopčiča, ali pa za občutek brezperspektivnosti življenja v ljubljanskem blokovskem naselju, iz katerega je edini izhod ideja emigracije kot v "Ne bom več luzerka" Urše Menart. Trk svetov med Fantasy in Mihrije pri "tetkah" v Makedoniji prikazuje napetosti in razlike znotraj družine in kulture.
Film je vizualno-zvočna poslastica, a v službi te senzorične podobe zgodba in razvoj junakinj zdrsneta v ozadje. Za film s tako močno družbeno zgodbo, ki skuša zaobjeti toliko tem, ta odmik od klasične naracije morda ni najboljša poteza, vsaj ne za širšo publiko.
Zunanji prostor, kot je Trst, ki je gostil snemanje nekaterih prizorov, pripomore k ustvarjanju občutka "betonske Ljubljane", kar daje filmu določen pridih realizma, ki ga dopolnjujejo fantazijski elementi. S premiero na Festivalu LGBT filma se je "Fantasy" jasno predstavil primarni publiki, ki ne bo cenila zgolj vključenosti transspolne osebe, temveč kompleksnost prikaza spolnih identitet, njihovega razvoja med odraščanjem in travm, ki jih lahko povzročijo družbene stigme. A to je vseeno zgolj del celote, saj na tematski ravni film ponudi vpoglede v številna druga vprašanja sodobne Slovenije in širše družbe, vizualno in zvočno pa je tako ali tako presežek.