Dunaj, mesto s bogato kulturno dediščino, je v zadnjih letih postal tudi pomembno središče sodobne umetnosti. S številnimi galerijami, razstavami in sejmi, ki privabljajo umetnike, zbiratelje in ljubitelje umetnosti z vsega sveta, Dunaj ponuja živahno in dinamično umetniško okolje. V zadnjem času se pozornost vse bolj usmerja v promocijo in dostopnost sodobne umetnosti, tako na lokalni kot na mednarodni ravni, kar se odraža v pobudah, kot so sejmi sodobne umetnosti, razvoj digitalnega založništva in projekti za spodbujanje bralne ter vizualne pismenosti.
Sejem sodobne umetnosti viennacontemporary: Globalna platforma za umetnost
Eden najpomembnejših dogodkov na dunajski sceni sodobne umetnosti je nedvomno sejem viennacontemporary. Ta se je prvič odprl leta 2012 kot Viennafair, leta 2015 pa je bil pod novim imenom in z umetniškim vodstvom Christine Steinbrecher-Pfandt na novo zasnovan. Letos se je na sejmu predstavilo kar 118 galerij iz 27 držav, vse v impozantni stavbi Marx Halle. Ta zgodovinska stavba, ki jo je konec 19. stoletja zasnoval arhitekt Rudolf Frey kot prvo dunajsko stavbo z železno konstrukcijo, je nekoč gostila živinske sejme, danes pa s svojimi 20.000 kvadratnimi metri površin služi koncertom, sejmom in drugim velikim kulturnim dogodkom.
Sejem viennacontemporary je privabil 30.863 obiskovalcev, ki so poročali o odlični prodaji. Umetniška direktorica Christine Steinbrecher-Pfandt za prihodnje leto že napoveduje sodelovanje kalifornijskih zbiralcev. Najvišja znana cena za umetnino na letošnjem sejmu je dosegla 60.000 evrov; delo nemškega umetnika Simona Wachsmutha je odkupil krakovski muzej sodobne umetnosti MOCAK.
Trg umetnin v digitalni dobi: Izzivi in priložnosti
Na sejemski okrogli mizi z naslovom "Trg umetnin in splet" so udeleženci ugotavljali, da trg umetnin še vedno precej konservativno vztraja pri tradicionalnih metodah, kot sta stisk roke in večernih dražb. Kljub temu spletne platforme, kot je Artsy, postajajo vse pomembnejši dejavnik na trgu. Njihova povezanost z viennacontemporary omogoča, da si dela, ki so bila na voljo na sejmu, lahko kupite kar iz udobja svojega doma.
Konferenca TIAMSA je med drugim ugotavljala, da se je z eksponentno rastjo plač v finančnem in naložbenem sektorju eksponentno povečalo tudi vlaganje na trg sodobne umetnosti. Večina pogovorov se je osredotočala na vprašanje, ali splet res prinaša demokratizacijo trga z umetninami in kakšne spremembe je že prinesel. Leta 2012 je bila četrtina del pri Sothebyju prodana prek spleta, vendar so prihodki znašali manj kot četrtino. Spletne platforme sicer spreminjajo svet vizualne umetnosti in ustvarjajo spletni trg umetnin, vendar gre večinoma za trg za "slehernika", ki ne more potovati s sejma na sejem in od galerije do galerije, ki kupuje risbe, grafike in efemero. To so pogosto mladi kupci, katerih kupna moč je trenutno omejena na nekaj tisoč evrov.
Splet ponuja veliko informacij, pri čemer postaja ključno, kako so te informacije razvrščene, saj 95 % uporabnikov na Googlu pregleda največ prvih pet strani. O tem, s katero umetnostjo se bomo srečevali, ne odloča več galerija, revija ali naključje, ampak algoritem. Kdor bo imel boljše algoritme za prepoznavanje naših želja, bo zmagal na spletnem trgu z umetninami.
Curated by: Mesto Dunaj kot umetniška tema
Poleg sejma viennacontemporary je Dunaj v septembru gostil še projekt curated by. Ta pobuda združuje številne galerije, ki svoje prostore namenijo enotnemu konceptu in pripravijo razstave na isto temo. Letos je bila v fokusu tema mesta Dunaj. Med razstavami je izstopala tudi razstava armenske umetnosti z naslovom "Dreaming alive". Projekt curated by predstavlja uspešen poskus ustvarjanja galerijskega sprehoda, namenjenega popularizaciji sodobne umetnosti, saj skupni nastop močneje zareže v javni prostor.
Med umetniki in kuratorji, ki so sodelovali pri projektu curated by, je bila omenjena tudi Alenka Gregorič, ki danes vodi ljubljansko Mestno galerijo. V Krinzinger Projekte pa je vlogo kustosa prevzel Jérôme Sans, ki je v osemdesetih letih začel kot neodvisni kurator in kasneje vodil številne umetnostne centre, med drugim tudi znameniti Palais de Tokyo v Parizu.
Slovenski prispevek na Dunaju in širše
Slovenija je na dunajski sceni sodobne umetnosti aktivno prisotna. Na sejmu viennacontemporary sta Slovenijo zastopali galeriji Škuc in Photon ter zavod P.A.R.A.S.I.T.E. Na sejmu Viennafair, ki je predhodnik viennacontemporary, so bile predstavljene štiri slovenske prejemnice nagrade za najlepšo knjigo.
V okviru sejma viennacontemporary je galerija Tkalka predstavila dela umetnice Sonje Vulpes, ki je izrazila veselje ob sodelovanju in poudarila pomen prvega srečanja z umetniškim trgom. Dela, ki jih je predstavila, so narejena v tehniki kolagrafije in govorijo o mentalnih stanjih. Galerija Fotografija je na sejmu nastopila šestič, kjer je Barbara Čeferin predstavila slovenske vizualne umetnike Tilyen Mucik, Nika Erika Neubauerja in Lucijo Rosc, poleg njih pa še tuje umetnike.
Posebna pozornost je bila namenjena tudi sodelovanju med vzhodno- in srednjeevropskimi umetniki. Dunaj ponuja odlično platformo za dialog med njimi, s potencialom širitve na Kavkaz, Srednjo Azijo in Bližnji vzhod. V prihodnosti bi se lahko s tem namenom ozrli tudi v te smeri.
Mlada ukrajinska umetnica Katerina Lisovenko, prejemnica nove nagrade Avstrijske kovnice, bo imela priložnost pripraviti razstavo svojih del prihodnjo jesen v dunajskem Muzeju uporabne umetnosti, kar je pomembna odskočna deska za njeno kariero.
Razvoj digitalnega založništva in promocija bralne kulture
Poleg sejmov sodobne umetnosti se v Sloveniji krepijo tudi prizadevanja za razvoj digitalnega založništva in spodbujanje bralne kulture. Javna agencija za knjigo (JAK) izvaja triletni projekt Razvoj digitalnega založništva, katerega temeljni namen je krepitev razvoja digitalnih knjižnih vsebin z izdajo elektronskih in zvočnih knjig ter povečevanje njihove dostopnosti. Projekt vključuje izobraževanja za različne ciljne skupine o sodobnih tehnologijah, e-knjigah, zvočnicah, jezikovnih korpusih, umetni inteligenci in avtorskih pravicah. JAK bo tudi sofinancirala izdelavo elektronskih in zvočnih knjig v slovenščini preko javnih razpisov, prvi bo objavljen do konca leta 2025.
Spomladanska številka spletne revije Asymptote bo v sodelovanju z JAK izpostavila sodobno slovensko književnost. Mednarodna spletna literarna revija Asymptote, ustanovljena leta 2015, se posveča prevodom svetovne književnosti, s poudarkom na literaturah iz manj zastopanih jezikov.
Nacionalni dan stripa in pismenost
Ob stoletnici rojstva Mikija Mustra, enega od pionirjev slovenskega stripa, se bo 22. novembra 2025 prvič praznoval Nacionalni dan stripa. Projekt, ki ga vodita Ministrstvo za kulturo in JAK, želi poudariti pomen striparske kulture, spodbuditi zanimanje za stripovsko umetnost ter krepiti bralno in vizualno pismenost. Cilj je, da stripovska umetnost postane enakovredna literarna zvrst. Projekt bo vključen v različne promocijske akcije, razstave, stripovske bralne kotičke in bo imel posebno pozornost na 41. Slovenskem knjižnem sejmu.
Med 6. in 8. julijem 2026 bo v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o bralni pismenosti Pismenost. Vrata v boljši svet. / Literacy. The Door to a Better World. Konferenco soorganizirata Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS in Zveza evropskih bralnih društev (FELA). Poziv za oddajo prispevkov je odprt do 1. decembra 2025.
Leta 2025 je pobuda preoblikovana v evropski projekt #ReadForReal, ki povezuje šole, knjižnice, knjigarne in druge ustanove po vsej Evropi. Vabijo organizacije, da se v času med 11. novembrom in 12. decembrom 2025 vključijo v praznovanje Evropskega dneva avtorjev z organizacijo bralnih dogodkov.
Podporno okolje za kulturne delavce
Ministrstvo za kulturo je oktobra objavilo Javni razpis za vzpostavitev podpornega okolja za opolnomočenje oseb na področju kulture preko usposabanj in prenosa strokovnih kompetenc v rezidenčnih centrih in gostovalnih mrežah (JR ESS KUF 2025-2029). Gre za štiriletni razpis iz kohezijskih sredstev, ki je odprt do 8. decembra 2025.
Razstava najlepših knjig
Od 16. decembra 2025 do 21. maja 2026 bo na ogled razstava najlepših knjig, ki bo predstavila knjige iz sedmih evropskih držav: Avstrije, Nemčije, Švice, Nizozemske, Češke, Ukrajine in Slovenije.
Dunajska scena sodobne umetnosti tako ponuja bogato paleto dogodkov in pobud, ki poudarjajo pomen sodobne umetnosti, njene raznolike oblike in njeno vedno večjo dostopnost. Z razvojem digitalnih tehnologij in spodbujanjem bralne kulture se odpirajo nova obzorja za umetnike, založnike in širšo javnost.