Goriški muzej, pokrajinski splošni muzej, ki je bil ustanovljen leta 1952, predstavlja osrednjo institucijo za varovanje in proučevanje premične kulturne dediščine na območju slovenske Goriške. Njegovo delovanje se razteza čez enajst severno-primorskih občin, kar potrjuje njegov regionalni pomen. S ciljem poglobljenega raziskovanja domoznanske problematike, muzej skrbno gradi obsežno knjižnico z relevantno literaturo v slovenskem in italijanskem jeziku, s čimer zagotavlja dostopnost do znanja širšemu krogu raziskovalcev in obiskovalcev.
Grad Kromberk: Srce muzeja in zgodovinska priča
Osrednji sedež Goriškega muzeja je ponosno lociran na gradu Kromberk pri Novi Gorici. Ta grajska stavba, ki se ponaša z renesančno zasnovo in videzom, je bila domnevno zgrajena v začetku 17. stoletja, natančneje leta 1609, na temeljih starejšega gradu iz 13. stoletja. Plemiška družina Coronini von Cronberg je pustila neizbrisen pečat na tej arhitekturni dragocenosti. Dvonadstropna grajska stavba, ki jo zaznamuje skoraj kvadratni tloris z značilnimi štirimi vogalnimi stolpi, je kljub svoji mogočnosti doživela tragične usode v obeh svetovnih vojnah, ko je dvakrat pogorela. Ti uničujoči požari so žal uničili bogato notranjo opremo, dragoceno knjižnico in pomemben arhiv. Kljub tem preizkušnjam je grad Kromberk danes ključna lokacija za ohranjanje bogate kulturne dediščine.
V grajskem parku in pritlični vhodni veži je urejen manjši lapidarij, ki predstavlja zbirko nagrobnikov in grbov goriških plemiških družin, pričujočih o zgodovini in plemiški tradiciji regije. Prvo nadstropje gradu gosti stalno razstavo umetnostnozgodovinskega in kulturnozgodovinskega oddelka. Tu se nahaja galerija starejše umetnosti, ki predstavlja dela od srednjega veka do baročne dobe, ter obsežen kulturnozgodovinski oddelek. Slednji je opremljen s slikami in pohištvom iz 19. stoletja, s poudarkom na slikarstvu tega obdobja, vključno z izjemnimi deli Franca Kavčiča in Jožefa Tominca. Posebno mesto v tem delu zavzema poročno soba, ki je na voljo tudi za potrebe novogoriške občine in širše okolice, in v kateri visijo dragoceni portreti goriškega slikarja Jožefa Tominca, vključno s portretom Carla Sandrinija. Mogočen kamnit portal v veži prvega nadstropja vodi v glavno galerijsko dvorano, kjer je nameščena stalna razstava likovnih del primorskih umetnikov 20. stoletja.
Drugo nadstropje gradu Kromberk je namenjeno občasnim razstavam, ki izkazujejo arheološko, zgodovinsko in etnološko tematiko. Te razstave nudijo vpogled v različne vidike zgodovine in kulture regije, kar popestri muzejsko ponudbo in omogoča raziskovanje različnih tematskih sklopov.
Razširjenost muzejske dejavnosti: Dislocirane zbirke
Ustanovljen z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Gorica septembra 1952, je Goriški muzej sprva deloval v prostorih solkanske osnovne šole, nato pa so tri leta kasneje sedež preselili na grad Kromberk. Leta 1958 je prišlo do pomembne širitve, ko se je Goriškemu muzeju pridružil Tolminski muzej, skupaj z muzejsko zbirko Gregorčičeve rojstne sobe na Vrsnem in muzejsko zbirko v Trenti. V naslednjih letih se je dejavnost muzeja še nadalje širila v zgornjo Vipavsko dolino in na Kras, kjer so bile ustanovljene nove dislocirane muzejske zbirke, kar kaže na ambicioznost in širok doseg muzeja.
Goriški muzej danes upravlja številne razmeščene zbirke, ki obogatijo njegovo ponudbo in omogočajo vpogled v različne vidike kulturne dediščine na širšem Goriškem območju. Na gradu Dobrovo si obiskovalci lahko ogledajo stalno razstavo del priznanega slikarja Zorana Mušiča, poleg tega pa so na ogled tudi občasne razstave, ki predstavljajo sodobno umetniško produkcijo in raznolike tematske vsebine. V Medani se nahaja spominska hiša pesnika Alojza Gradnika, posvečena življenju in delu tega pomembnega primorskega literata, ki obiskovalcem ponuja poglobljen vpogled v njegovo ustvarjalnost.
Ajdovščina gosti dve zanimivi razstavi: ena je posvečena fosilem, ki pričajo o geološki zgodovini regije, druga pa antični Ajdovščini, ki obiskovalcem omogoča potovanje v preteklost in spoznavanje življenja v rimskem obdobju. V Vrtojbi se v vojaškem stražarskem stolpu nahaja najmanjši muzej na svetu, ki s svojo unikatnostjo privablja radovedne obiskovalce in predstavlja zanimivo, čeprav majhno, zakladnico zgodovine.
Muzej na meji: Dokumentiranje zgodovine državne meje
Ena od ključnih dislociranih lokacij Goriškega muzeja je Muzejska zbirka Kolodvor, ki se nahaja v stavbi železniške postaje v Novi Gorici. Ta zbirka je del projekta "Muzej na meji", ki obsega štiri lokacije ob slovensko-italijanski državni meji. Razstava "Državna meja na Goriškem 1945-2004", odprta leta 2005, je locirana v najstarejši javni stavbi v Novi Gorici - železniški postaji, ki stoji tik ob meji z Italijo. Gre za nekdanji severni goriški kolodvor ali svetogorsko železniško postajo, ki je bila slovesno odprta 19. julija 1906 ob odprtju nove železniške proge, ki je povezovala Dunaj s Trstom.
Postaja, ki jo odlikuje bogat secesijski dekor, je bila načrtovana s strani dunajskega arhitekta Roberta Seeliga in je veljala za največjo in najlepšo na Slovenskem. Ob razmejitvi z Italijo je postaja ostala v Jugoslaviji, kar jo je postavilo v posebno zgodovinsko in prometno vlogo.
Razstava na dokumentaren način, s pomočjo fotografij, uniform, zastav, zemljevidov in drugih zgodovinskih dokumentov, pripoveduje o usodah ljudi, ki so bile povezane s postavitvijo in spremembami državne meje med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (danes Republika Slovenija) in Republiko Italijo na območju med Sabotinom in Mirnom. Ta razstava, ki je bila nagrajena s častnim Valvazorjevim priznanjem Slovenskega muzejskega društva, se poglobljeno ukvarja s kulturnim šokom, ki so ga doživeli ljudje, ko je nova državna meja čez noč presekala njihova življenja, ločila družine in razdvojila prijatelje. Poudarja človeške zgodbe in posledice političnih odločitev na vsakdanje življenje prebivalcev ob meji. Ta lokacija predstavlja pomemben vpogled v nedavno preteklost regije in njeno kompleksno zgodovino, ki je zaznamovana s stalnimi spremembami in vplivi mednarodnih odnosov.