V srcu Škofjeloškega pogorja, v slikoviti vasi Davča, se prepletata bogata zgodovina obrti in živahna sodobna kultura. Davča, razloženo naselje samotnih kmetij, ki se razteza med 850 in 1000 metri nadmorske višine, je skozi stoletja gojila posebno vez z lanom in tkanjem. Ta nekdaj vitalna gospodarska panoga, ki je bila v 18. in prvi polovici 19. stoletja skorajda del vsakega gospodinjstva, danes v Davči doživlja svojevrstno renesanso, zahvaljujoč predanim posameznikom in organizacijam, ki si prizadevajo ohranjati in nadgrajevati to dragoceno dediščino.
Tkalska dediščina na Škofjeloškem in v Davči
Ročno tkanje sodi med najstarejše obrti na Slovenskem. Njegov pomen je bil prepoznan že v srednjem veku, kar potrjujejo upodobitve platnarstva na freski Svete nedelje v Crngrobu iz 15. stoletja, kjer je le-to prikazano kot ena pomembnejših gospodarskih panog. Loško ročno tkano laneno platno je bilo cenjeno tako doma kot v tujini, kar priča o visoki kakovosti in spretnosti lokalnih tkalcev. Znanje pridelave in obdelave lanu ter tehnik tkanja se je na Škofjeloškem kljub velikim družbenim spremembam in tehnološkemu napredku uspelo ohraniti. Ta tradicija danes živi naprej v rokah sodobnih rokodelcev, tkalcev in tkalk, ki nadaljujejo in nadgrajujejo to starodavno umetnost.
V Davči je bila pridelava lanu do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja skorajda samoumevna. Na vsaki večji kmetiji so sejali lan, opravila povezana z njegovo predelavo pa so bila obsežna, naporna in zahtevala veliko spretnosti. Od puljenja na njivi, sušenja v laneni jami, trenja na trlicah, mikanja, česanja, predenja na kolovratu, pranja štren, navijanja v klovčke do končnega tkanja na statvah - vsak korak je bil ključen za pridobitev cenjenega platna.
Živa muzejska dejavnost v tkalskem ateljeju
V tkalskem ateljeju v Davči se odvija živa muzejska dejavnost, ki obiskovalcem omogoča neposredno izkušnjo ročnega tkanja. Delavnico vodita Mojca Tomšič in Barbara Lapuh, univerzitetni diplomirani inženirki tekstilne tehnologije, ki se z ročnim tkanjem ukvarjata že skoraj četrt stoletja. Njuna predanost obrtni dediščini je globoko zakoreninjena v razumevanju široke in pisane slovenske tkalske dediščine. Svoje znanje in izkušnje sta združili s sodobnimi smernicami ročnega tkanja, s čimer sta oblikovali svoj edinstven stil. Njun cilj je ustvarjati unikatna ročna dela, ki nosijo certifikat kakovosti in avtentičnosti.
Etnografski muzej Davča: Zakladnica lanene dediščine
Od leta 2007 je v Davči urejen etnografski muzej, ki je v celoti posvečen lanu in njegovi predelavi. Ta muzej predstavlja osrednjo razstavo, ki na nazoren način prikaže celoten proces pridelave in predelave lanu. Obiskovalci si lahko ogledajo najrazličnejša orodja, ki so jih nekoč uporabljali pri teh opravilih. Med njimi izstopajo statve in trlice, kjer si obiskovalci lahko tudi sami preizkusijo, kako naporna sta bila nekoč predelava lanu in tkanje platna. Ta interaktivni pristop omogoča globlje razumevanje fizičnega napora in spretnosti, ki sta bili potrebni za izdelavo tekstilij.
Karantanija: slovenska državnost pred Evropo
Muzej prav tako predstavlja stalno razstavo o davških družinah nekoč in zdaj, ki ponuja vpogled v življenje in delo prebivalcev v preteklosti ter njihovo povezanost z lokalnim okoljem. Etnografski muzej Davča je bil financiran s strani Evropske unije v okviru mednarodnega projekta PUSEMOR - Javne storitve v redko poseljenih gorskih območjih. Občina Železniki je bila ena od štirih gorenjskih občin, ki so sodelovale v tem projektu, s čimer je Davča prejela sredstva za ureditev muzeja. Ta sredstva so bila namenjena obnovi strehe objekta, nakupu računalnika in projektorja ter opremi notranjosti z mizami, klopmi in dodatno osvetlitvijo.
Dan teric: Oživljanje starih običajev
Turistično društvo Davča, ki je bilo ustanovljeno leta 1968 z željo po ohranjanju lokalne identitete in promociji krajevnih znamenitosti, je skoraj takoj po svoji ustanovitvi pričelo z organizacijo etnografske prireditve Dan teric. Ta prireditev vsako leto poteka tretji teden v avgustu na kmetiji Pri Vrhovc in predstavlja živo sliko starih običajev in navad, povezanih s predelavo lanu. Domačini, oblečeni v stara oblačila, na starih orodjih prikažejo celoten postopek - od pridelave do tkanja. Dogodek popestrijo še davški fantje s prikazom osvajanja deklet pri trenju lanu in igro »vleči uš«, kar vse skupaj ustvarja nepozabno doživetje, ki obiskovalcem približa utrip življenja v preteklosti.
Davča kot destinacija za pohodništvo in kolesarjenje
Poleg bogate kulturne dediščine ponuja Davča tudi izjemne možnosti za ljubitelje narave, pohodništva in kolesarjenja. Vas leži na zahodu Škofjeloškega pogorja, obdana s hribi, kot sta Porezen in Blegoš, in se razteza na območju več kot tri tisoč hektarov. Pokrajina, ki jo je oblikoval potok Davščica s svojimi soteskami in pečinami, ponuja osupljive razglede in zahtevne poti.
Turistično društvo Davča se aktivno trudi za ureditev in ohranjanje pohodniških poti, saj je Davča idealna izhodiščna točka za raziskovanje okoliških hribov in čudovite narave. Vsako leto tretjo nedeljo v septembru društvo organizira tradicionalni pohod Pešpot po Davči, kjer se pohodniki zberejo v središču vasi. Trasa pohoda se vsako leto spreminja, saj je Davča največja slovenska vas in je ni mogoče v celoti prehoditi v enem dnevu. Ta pristop omogoča obiskovalcem, da vsako leto odkrijejo nove kotičke in lepote te razgibane pokrajine. V bližini so tudi znane pohodniške destinacije, kot so Porezen, Blegoš, Ratitovec, Sorica in Soriška planina.
Turistično društvo Davča: Srce skupnosti
Turistično društvo Davča, ki je lani štelo šestintrideset članov, je ključni akter pri ohranjanju in promociji lokalne dediščine ter naravnih lepot. Člani društva si prizadevajo za aktivno udejstvovanje na različnih področjih, od organizacije prireditev, kot sta Dan teric in pohod Pešpot po Davči, do sodelovanja z drugimi lokalnimi društvi in organizacijami. Odlično sodelujejo z drugimi turističnimi društvi v Selški dolini, povezani so s krajevno skupnostjo Davča, prostovoljnim gasilskim društvom Davča ter drugimi društvi v kraju. Pogosto vabijo goste, ki z obiskovalci delijo svoja popotovanja in doživetja, s čimer bogatijo kulturno ponudbo vasi. S prireditvijo Zadnji majnik pa še vedno obujajo spomin na romanje k cerkvi davške Marije. Njihova dejavnost bistveno pripomore k temu, da Davča ostaja živahen kraj, ki ponosno ohranja svojo preteklost in hkrati odpira vrata prihodnosti.
Vloga žensk v ohranjanju tkalske dediščine
Vrhunska rokodelska dejavnost v Davči je tesno povezana z vlogo žensk, ki so skozi zgodovino nosilke znanja in spretnosti pri obdelavi lanu in tkanju. Danes to tradicijo nadaljujejo Mojca Tomšič in Barbara Lapuh, ki s svojim delom v tkalskem ateljeju ne le ustvarjata unikatne izdelke, temveč tudi aktivno sodelujeta pri izobraževanju in promociji ročnega tkanja. Njihova predanost in strokovno znanje, ki ga združujeta s sodobnimi pristopi, zagotavljata, da ta starodavna obrt ostaja relevantna in cenjena tudi v današnjem času. Podobno velja za predsednico Turističnega društva Davča, Zdenko Kejžar, ki je ključna oseba pri razvoju in delovanju etnografskega muzeja ter organizaciji tradicionalnih prireditev. Njena vizija in prizadevanja so omogočili, da se je muzej uresničil in postal pomembno središče ohranjanja lanene dediščine.