Vljudno vabljeni k udeležbi na tradicionalni konferenci Dnevi duševnega zdravja, ki bo potekala 2. in 3. decembra 2025 v Portorožu, v Grand hotelu Bernardin ter hibridno preko spletne povezave ZOOM. Osrednja tema letošnje konference so »Otroci in mladostniki v primežu postopkov«. Dnevi duševnega zdravja 2025 bodo vodeni z namenom poglobljene obravnave ključnih vprašanj, povezanih z duševnim zdravjem najmlajših generacij v sodobnem okolju.
V St. Bernardin Resort Portorož so preliminarno rezervirane sobe za udeležence. Predlagamo, da namestitve uredite čimprej, saj se bodo po 11. novembru 2025 preliminarne rezervacije sprostile. Zgodnja prijava in rezervacija bosta zagotovili udobno bivanje in omogočili polno osredotočenost na vsebine konference.
Zakon o duševnem zdravju in izvajanje določb
Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti obveščajo, da bo drugi posvet o izvajanju Zakona o duševnem zdravju potekal v času bližajoče se konference, s posebnim poudarkom na ključnih členih, ki urejajo področje varstva oseb s težavami v duševnem zdravju. Posvet se bo osredotočil na določbe 40., 41. do 52. člena ZDZdr, s poudarkom na 46. in 47. členu ZDZdr, ki določa pogoje za podaljšanje, zadržanje, odpust in premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom ter varovanega oddelka. Prav tako bo obravnavan 3. člen Pravilnika o načinu in vsebini obravnave v skupnosti ter vsebini, pogojih in načinu opravljanja izpita za koordinatorja obravnave v skupnosti. Spomnimo, da je prvi posvet o izvajanju Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. [številka zakona]) že potekal, kar nakazuje na kontinuiran proces implementacije in izboljšav zakonodaje. Ta posvet predstavlja pomembno priložnost za izmenjavo izkušenj in strokovnih mnenj glede praktične uporabe zakona ter za identifikacijo morebitnih izzivov in rešitev.
Otroci in mladostniki v primežu postopkov: Ključna tema konference
Osrednja tema letošnje konference Dnevi duševnega zdravja v Portorožu, »Otroci in mladostniki v primežu postopkov«, poudarja kompleksnost in občutljivost obravnave otrok in mladostnikov, ki se soočajo z različnimi izzivi na področju duševnega zdravja. Vzgojno-izobraževalni, socialni in zdravstveni sistemi se pogosto srečujejo z dilemami, kako najučinkoviteje podpreti te ranljive skupine. Pomemben vpliv na otrokovo dobro počutje ima družinsko okolje, ki oblikuje njegove prehranske in gibalne navade, pa tudi splošno psihosocialno klimo. Zato je ključno, da se vsak otrok obravnava v sklopu svoje družine, saj le tako lahko celostno naslovimo vzroke za morebitne težave in zmanjšamo dejavnike tveganja.
V sklopu konference bodo obravnavana tudi področja, ki se nanašajo na javno zdravje in promocijo zdravja. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) bo organiziral četrto znanstveno-strokovno konferenco s področja javnega zdravja, ki bo potekala 29. in 30. septembra 2026. Ta konferenca predstavlja priložnost za izmenjavo najnovejših znanstvenih spoznanj, dobrih praks in inovativnih rešitev, ki prispevajo k izboljšanju zdravja prebivalstva ter k nadaljnjemu razvoju stroke javnega zdravja. Namenjena je strokovnjakom, raziskovalcem in odločevalcem, ki delujejo na področju javnega zdravja, pa tudi študentom, ki želijo poglobiti znanje ali predstaviti rezultate svojega raziskovalnega dela.
Tematska področja te konference vključujejo: preprečevanje bolezni (dejavniki tveganja), tveganja fizičnega okolja za javno zdravje, nalezljive in nenalezljive bolezni, zdravo staranje, duševno zdravje (s poudarkom na duševnem zdravju na delovnem mestu), razvoj zdravstvenega sistema na osnovi zdravstvenih podatkov, ter komuniciranje v javnem zdravju. Oddaja prispevkov in povzetkov prispevkov je odprta do 20. aprila 2026. Za aktivno udeležbo je potrebno oddati znanstveni ali strokovni prispevek ali znanstveni povzetek, pri čemer je treba upoštevati priložena navodila za avtorje. Vsi prispevki bodo slepo recenzirani, sprejeti prispevki pa bodo objavljeni v spletnem zborniku konference, ki bo opremljen s CIP zapisom.
School-Link: Skrb za potrebe duševnega zdravja otrok in mladih
Krepitev zdravja: Programi in individualna svetovanja
V sklopu prizadevanj za krepitev javnega zdravja in promocijo zdravega načina življenja so na voljo brezplačne delavnice in individualna svetovanja za krepitev zdravja v okviru Programa Skupaj za zdravje. Ta program je namenjen odraslim osebam od 19. leta starosti dalje in ponuja različne pristope k izboljšanju telesnega in duševnega počutja.
Individualni posveti v Centru za krepitev zdravja so namenjeni krajšim srečanjem s strokovnjaki, ki nudijo podporo pri različnih vidikih zdravja. V teh centrih delujejo diplomirane medicinske sestre (Tadeja Bizjak, mag. Vesna Pereza, Ula Koterle, univ. dipl. Sabina Petronio, dipl. Anja Pavlič, dipl. Tilen Frangeš, mag. Ivana Matovina, dipl. Maja Gržinić, dipl. Tjaša Perko), ki s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo posameznikom pri doseganju njihovih zdravstvenih ciljev.
Kineziologija, kot veda o gibanju človeškega telesa, igra pomembno vlogo pri krepitvi zdravja. Proučuje gibanje z biomehanskega, psihološkega in fiziološkega vidika ter se ukvarja s človekom v gibanju v različnih oblikah, od transporta do telesne vadbe in dela. V Centru za krepitev zdravja ZD Piran je zaposlena diplomirana kineziologinja Anja Pavlič, ki sodeluje v več programih za krepitev zdravja. V sodelovanju s fizioterapevtom izvaja meritve telesne pripravljenosti za odrasle in starejše ter vodi vadbo za otroke v programu za obravnavo družinske debelosti.
Dietetik v zdravstveni dejavnosti dela na področju dietetike, dobro pozna živila, njihovo vsebnost hranil ter uporabnost v prehrani. Ocenjuje prehranjevalne navade in prehransko stanje vseh starostnih skupin ljudi, načrtuje jedilnike za posameznike in skupine prebivalcev z namenom preprečevanja bolezni ter hitrejšega okrevanja bolnikov. Opravlja prehransko presejanje in oceno prehranskega stanja, sestavlja prehranski načrt ter spremlja učinkovitost predlaganih ukrepov. Dietetik dobro pozna tehnike za oceno vnosa in izračuna potrebnih hranil ter pri svojem delu uporablja smernice in referenčne vrednosti. V Centrih za krepitev zdravja delujejo tudi diplomirane dietetičarke, kot je Maja Pušnik, ki sodeluje v individualnih in skupinskih programih za otroke in mladostnike.
Delo fizioterapevta v Centru za krepitev zdravja zajema izvajanje preventivnih dejavnosti v okviru lokalne skupnosti. V Centru za krepitev zdravja ZD Piran je zaposlena diplomirana fizioterapevtka Ula Koterle, ki sodeluje v več programih za krepitev zdravja.
Psihologi v zdravstvu delajo predvsem na področjih klinične psihologije, psihologije zdravja in zdravstvene psihologije ter medicine dela, prometa in športa; sodelujejo pa tudi pri promociji zdravja. Prek biopsihosocialnega modela zdravja spodbujajo sposobnost uresničevanja posameznikovih teženj in zadovoljevanja potreb ter spreminjanja oz. obvladovanja njegovega okolja. Sodelujejo pri spreminjanju javne politike, preusmerjanju primarnega zdravstvenega varstva, oblikovanju opornih okolij, vzgoji za zdravje in vključevanju lokalne skupnosti.
V okviru Svetovalnice za zdrav življenjski slog se izvajajo delavnice, na katere vas lahko napoti vaš osebni zdravnik ali medicinska sestra iz ambulante družinske medicine. Posebej izpostavljamo delavnice za spoprijemanje s stresom, kjer boste v 4 skupinskih srečanjih spoznali osnovne značilnosti doživljanja stresa, vzroke zanj ter načine obvladovanja. Na voljo so tudi skupinsko in individualno svetovanje za opuščanje kajenja, za katera se lahko odločite sami, brez napotitve zdravnika.
Pomen izobraževanja in znanstvene izmenjave v javnem zdravju
Številne konference in posveti, ki potekajo v Sloveniji, poudarjajo pomen izobraževanja, znanstvene izmenjave in promocije zdravja na različnih področjih. Poleg Dnevov duševnega zdravja v Portorožu, ki so osredotočeni na otroke in mladostnike, se odvijajo tudi drugi pomembni dogodki.
V spomin na pokojnega profesorja prehrane ddr. Marjana Simčiča, študenti Prehranskega društva Slovenije organizirajo tradicionalni 9. Simčičev simpozij, ki je tokrat posvečen hidraciji. V Ljubljani je potekal strokovni posvet, ki je združil več kot 110 udeležencev iz zdravstvenih institucij, medicine dela, podpodjetij, nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti.
Od 7. do 10. septembra 2026 bo Ljubljana gostila 31. mednarodno konferenco Mednarodnega odbora za živilsko mikrobiologijo in higieno - ICFMH (angleško: International Committee on Food Microbiology and Hygiene) z naslovom FOODMicro2026. V okviru Tedna slovenske hrane na Gospodarskem razstavišču poteka strokovni dogodek Pamet v hrano, znanje na krožnik. Knjižnica Domžale bo 17. novembra 2025 gostila pogovorni večer "Dober večer, znanost" s temo Prehrana jutrišnjega dne: lokalno, inovativno, zdravo.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) bo 1. decembra 2025 organiziral strokovno srečanje, na katerem bodo strokovni javnosti prvič predstavljene slovenske Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. V petek, 24. oktobra 2025, bo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani potekal zaključni dogodek ciljnih raziskovalnih projektov Polno zrno in Šolski krožnik.
V Gornji Radgoni bo med 23. in 28. avgustom potekal 63. sejem AGRA, ki združuje vodilne strokovnjake in inovatorje agroživilskega sektorja. 6. novembra 2025 bo na Zdravniški zbornici Slovenije potekala 19. nacionalna konferenca ob mesecu preprečevanja zasvojenosti, osrednja tema katere bo pomen skupnosti pri preprečevanju zasvojenosti med mladimi.
Nacionalni inštitut za javno zdravje skupaj s partnerskimi organizacijami vsako leto organizira konferenco javnega zdravja, kot osrednje stičišče javnega zdravja v Sloveniji. Generalna skupščina OZN je 7. junij razglasila za Svetovni dan varnosti hrane, letošnja konferenca pa bo potekala pod geslom »Varnost hrane: znanost v akciji«. Vsako leto 1. junija obeležujemo svetovni dan mleka, ki poudarja vlogo mleka pri prehranski varnosti, zdravju in gospodarski odpornosti. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani bo 1. julija gostila uglednega znanstvenika prof. Paula Behrensa z Oxford Martin School, ki se ukvarja z raziskovanjem trajnostne prehrane in rabe tal. 32. Bitenčevi živili dnevi bodo potekali 5. junija 2025 na Biotehniški fakulteti UL. Svetovni dan čebel, ki ga obeležujemo 20. maja, poudarja ključno vlogo čebel in drugih opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Aplikacija VešKajJeš je bila nadgrajena z uradnim logotipom EU za ekološka živila.
Med 26. in 30. majem 2024 je potekal prvi Teden prehrane v Rimu (Rome Nutrition Week), ki je združil agencije s sedežem v Rimu in druge deležnike s področja prehrane. Letošnji Svetovni dan Zemlje poteka pod geslom Naša moč, naš planet in poudarja pomen prehoda na čisto energijo. 14. maja je na Inštitutu Jožef Stefan potekal dogodek, kjer so predstavili ključne rezultate evropskega projekta PRIMA PROMEDLIFE. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1950 razglasila 7. april za svetovni dan zdravja, letos posvečen zdravju mater in novorojenčkov. V Kongresnem centru Brdo je potekal nacionalni posvet o krepitvi odpornosti Republike Slovenije. Pridružite se obeležitvi Dneva brez alkohola (DBA) po vsej Sloveniji, ki spodbuja zdrave življenjske izbire. Akcija "40 dni brez alkohola" poteka od 5. marca do 20. aprila. Z razglasitvijo tedna slovenske hrane ozaveščamo javnost o pomenu domače pridelave in predelave hrane. 15. nacionalna konferenca obvladovanja sladkorne bolezni 2024 je potekala 14. novembra. Vsako leto 16. oktobra obeležujemo dan hrane. V Mariboru je 1. in 2. oktobra 2024 potekala 2. konferenca javnega zdravja z naslovom “Javno zdravje danes in jutri: na križišču ovir in priložnosti”. 10.-13. oktobra 2024 je potekal 54. sejem Narava zdravje v Ljubljani. NIJZ organizira 2. nacionalno konferenco javnega zdravja 1. in 2. oktobra. Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom je pomemben dejavnik tveganja za otrokovo zdravje. 10. evropska konferenca o alkoholni politiki je potekala 27. oktobra. Strokovni posvet "Iz kje izhajajo prednosti lokalne ekološke hrane za zdravje in uspešen razvoj otrok & pristopi za večjo vključevanje na jedilnike v vrtcih in šolah" je potekal 11. junija 2024. 6. konferenca varnosti hrane 2024 je potekala 7. junija. 24. april zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane, z glavnim ciljem spodbujanja k zmanjševanju le-te. Ajda je idealna za ekološko pridelavo. Četrti slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, bo vključeval posvet »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Vsako leto 7. aprila obeležujemo Svetovni dan zdravja, ki poteka pod sloganom »Moje zdravje, moja pravica«. Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo 22. marca, poudarja vodo kot temelj miru po svetu. V Sloveniji alkohol predstavlja velik javnozdravstveni problem. Vsako leto v novembru obeležujemo Dan slovenske hrane. 14. Nacionalna konferenca obvladovanja sladkorne bolezni 2023 je potekala 14. novembra 2023. Vsako leto 16. oktobra obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) z letošnjim sloganom »Voda je življenje, voda je hrana. Nihče ne sme biti pozabljen.« izpostavlja pomen vode. 43. Svetovni dan hrane bo potekal pod sloganom »Voda je življenje, voda je hrana. Nihče ne sme biti pozabljen.«. Vsako leto 9. septembra obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom. 61. sejem AGRA bo potekal med 26. in 31. avgustom. 7. junij je razglašen za svetovni dan varnosti hrane. Slovenija je s razglasitvijo svetovnega dne čebel dosegla pomemben doprinos k prepoznavnosti slovenskega čebelarskega znanja. 2. junija 2023 je potekala 8. nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti. 12. maj je mednarodni dan zdravja rastlin. 13. aprila je Vlada RS sprejela Sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila. Vsako leto 7. aprila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) obeležuje svetovni dan zdravja. Svetovni dan voda obeležujemo vsako leto 22. marca. Na Brdu pri Kranju je potekala nacionalna konferenca »Zdrava povezava - Združujemo moči za zdravje ljudi.« 18. novembra praznujemo Dan slovenske hrane. 3. nacionalna konferenca o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje je potekala 26. in 27. maja 2021. Projekt SOPA ali Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike. Epidemija Covid-19 je poudarila pomen hrane. Vsako leto v oktobru obeležujemo Svetovni dan hrane. Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila 29. september za Mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani. Univerza na Primorskem vabi na brezplačno mednarodno znanstveno in strokovno konferenco "Zdravje delovno aktivne populacije", ki je potekala 18.9.2020. Razpisan je natečaj na področju mediteranske prehrane. Gibanje je temeljni gradnik človeškega razvoja. 1. mednarodni kongres Človek v Gibanju (ICHM) odpira prostor za dialog in sodelovanje. Nagrada za mlade raziskovalce - Santorio Santorio Award se podeljuje v okviru kongresa ICHM. Gibalna aktivnost vs. Gibalna neaktivnost spodbuja globalna zdravstvena tveganja. Zdravo staranje je odvisno od življenjskega sloga. Znanstveno-raziskovalno središče Koper (ZRS Koper) organizira bienalno konferenco Otrok v gibanju - Child in Motion. 1. mednarodni kongres Človek v gibanju (ICHM) je potekal od 28. septembra do 1. oktobra. Kongres ICHM bo obravnaval širok spekter izzivov in priložnosti, povezanih z gibanjem. Gibalna aktivnost vs. Gibalna neaktivnost.