Zdravilna Domačija Zorman: Pot do ravnovesja duha, duše in telesa

V današnjem hitrem in nenehno se spreminjajočem svetu se ljudje pogosto znajdejo v primežu stisk, ki se zrcalijo v zdravstvenih, finančnih, ljubezenskih in poklicnih izzivih. Jelka in Drago Zorman, šamanska terapevta in doktorja alternativne medicine, že dvajset let s svojo Zdravilno domačijo Zorman pomagata posameznikom na poti iskanja notranjega miru in celostnega zdravja. Njuno delo temelji na globokem razumevanju, da so težave ljudi, čeprav se manifestirajo na različne načine, pogosto enake: »Ne, povsem enake. Zdravje, denar, ljubezen, služba,« brez oklevanja odgovori šamanka Jelka Zorman. Ključ do rešitve tiči v prepoznavanju prvih znakov stiske in v aktivnem ukrepanju, saj, kot dodajata, »Če bi ljudje ukrepali, ko začnejo lesti v stisko, ne bi bilo težav, ker pa je ne prepoznajo, lezejo vedno globlje in globlje.«

Jelka in Drago Zorman pred njuno hišo v naravi

Iz iskanja odgovorov do novih spoznanj

Pot Jelke in Draga do njunega današnjega poslanstva ni bila lahka. Še pred dobrim desetletjem sta se tudi sama soočala s podobnimi težavami, ki ju je vodila v stisko. Odločila sta se, da svoje življenje vzameta v svoje roke in poiskala nova spoznanja. Njuna pot ju je vodila v Brazilijo in Nigerijo, kjer sta se intenzivno učila in pridobivala izkušnje na področju alternativne medicine. »To šolanje je stalo eno dobro vilo,« s prispodobo pojasni Jelka, s čimer ponazori, da sta za pridobitev naziva šamanov in doktorjev alternativne medicine tvegala svojo eksistencialno varnost. Kljub tveganjem nimata nobenih obžalovanj, saj sta dobro zavedna, kaj sta pridobila: »Znebila sva se nesreče, strahu, nenehnega razjedanja: Kaj bom pa zdaj naredila?«

Usklajenost duha, duše in telesa kot temelj dobrega počutja

Jelka poudarja, da se največ bolezni in neravnovesij pojavi zaradi pomanjkanja ciljev in nevolje pri razmišljanju: »Največ bolezni in neravnovesij se zgodi, ker ljudje nimajo ciljev in se jim ne ljubi razmišljati. Če bi se jim, bi prišli do tega, do česar sva prišla midva.« Ključ do doseganja želenega je v usklajenosti: »Kar misli zavest, mora podzavest čutiti. Duh, duša in telo morajo biti usklajeni. Če so, lahko narediš karkoli. Če seveda veš, kaj hočeš.« Zavedata se tudi, da imajo ljudje pogosto preveč časa za neumnosti in da je televizija močna hipnoza: »Ljudje imamo preveč časa za neumnosti. Nihče si niti predstavlja ne, kakšna hipnoza je televizija. Če bi ljudje le uro časa, ki ga presedijo pred njo, izkoristili za delo na sebi…«

Cilji in poti do njih: Preprosto, a zahtevno

Na podlagi svojih izkušenj in opazovanj sta Jelka in Drago razvila pristop, ki temelji na preprostosti in jasnosti namere: »Čisto preprosto je. Povej mi, kaj hočeš. In ti bom do tega pomagala. Če že ne veš, kaj hočeš, mi povej vsaj, česa nočeš.« Zavedata se, da se ljudje težko prilagajajo novim okoliščinam, čeprav bi to morali početi: »Ljudje bi se morali prilagajati novim okoliščinam, a se jim ne.« Ugotovila sta, da številni iščejo zgolj hitre rešitve, namesto da bi se osredotočili na nasvete za soočanje s težavami: »Niso hoteli slišati nasveta, kaj narediti, ko so žalostni in jezni, ampak jasnoviden odgovor, kaj se jim bo zgodilo.« Jelka in Drago ne obljubljata hitrih rešitev ali čudežev. Njuna pomoč temelji na deljenju njune energije in znanja, a s poudarkom na aktivnem sodelovanju posameznika: »Nič ne obljubljava, ne uporabljava velikih besed. Lahko jim pomagava z najino energijo in z njimi deliva najino znanje, ampak potruditi se morajo tudi sami. Brez sodelovanja ni nič.«

Ilustracija človeške energije in povezanosti

Globoko duhovno potovanje in prvinske izkušnje

Jelka se strastno razživi, ko beseda nanese na luno, naravo in rituale, pri katerih je vsak povezan s svojo energijo. Njihov pristop ni prepričevanje, temveč se zanašajo na rezultate: »Ne prepričujem jih. Rezultati govorijo zase.« Drago je mističnost privlačila že v otroštvu, vendar je to potisnil na stran v odraslem vsakdanu. Njegovo zanimanje se je ponovno prebudilo ob pojavu bioenergetikov, a je sprva ostal skeptičen. Na koncu ga je pot pripeljala do tečajev reikija, psihokineze in hoje po žerjavici. Jelka pa je že od malih nog vedela, kaj hoče, navdihnjena s svojo izkušnjo bolezni in izgube mame. Ključni prelomnici na njuni duhovni poti sta bili potovanji v Brazilijo in Nigerijo.

Izkušnja v brazilski džungli leta 2000 je bila zanje transformativna: »Me bodo skuhali, pojedli? Čisto nič romantično ni bilo, ko smo živeli v tisti hiši in so nas varovali, vendar je bilo okoli nas polno energij.« Po vrnitvi domov je Jelka terapevtske programe, ki so jo prej izčrpavali, izvajala z lahkoto. Drago je želel doživeti enako: »Ko sem videl, kaj je prinesla od tam, sem to hotel tudi jaz. Hiša je bila nabita z energijami. Bile so živalske in bile so nežne, vse v enem.«

Potovanje v Nigerijo leta 2006 je bilo še bolj intenzivno in, kot ga opiše Drago, »kar malo grozljivo.« Živeli so v mestu Abeokuta, ki ga je varovala vojska, okolje je bilo prvinsko in neprilagojeno tujcem. »Nihče ti ne sme vnaprej pojasniti nič. Vse je bilo prvinsko, nič prilagojeno tujcem. Fascinantno in grozljivo hkrati. Ampak ko te enkrat sprejmejo, je nepopisno.« S pripadniki prvinskega ljudstva Joruba, katerih kultura in filozofija Oriši energije narave sta pod zaščito Unesca, sta zgradila most zaupanja s pomočjo domačega svečenika. Jelka je sprva bila previdna, a danes uživa v afriških ritualih: »Uživam v afriških ritualih. Pri njih se moja duša zlije z zemljo in ognjem.«

Simbolični prikaz duhovne povezanosti z naravo

Duhovno potovanje sta nadaljevala v Sloveniji s pomočjo brazilske svečenice in zeliščnega zvaraka, ki naj bi posameznika popeljal v stanje, v katerem naj bi videl svoj spiritualni DNK. Medtem ko je Jelka doživela globoko povezanost z naravo, je Drago sprva ostal skeptičen. Po zaužitju več kozarčkov zeliščnega zvarka, je doživel močno notranjo izkušnjo, ki jo je opisal kot eksplozijo in izgubo sebe, čeprav intimnejšega dela doživljanja ni mogel deliti. Jelka pojasni, da v tem stanju iz človeka izhajajo strahovi in da je možno tudi bruhanje za čiščenje.

Hoj po žerjavici in prevlada ega

Hoj po žerjavici, ki jo navadni ljudje pogosto izberejo za samodokazovanje, je po besedah Draga mogoča le, ko je posameznik pripravljen. Če se kdo opeče, je to pogosto zaradi ega, še posebej pri moških, ki želijo iti čez žerjavico, še preden so pripravljeni, če gre njihova partnerka prva. Opekline so lahko šola, vendar drugačne vrste.

Težave mladih in ključ do obvladovanja telesne teže

Pri Jelki in Dragu se po njuni oceni devetdeset odstotkov obrne žensk. Ko preverijo teren, pogosto povabijo še može in otroke. Največja težava mladih pa sta po mnenju Jelke »mamice in očki.« Ko gre za obvladovanje telesne teže, Jelka poudarja, da je najpomembnejše, da posameznik pride v okolje, kjer je sprejet in mu ni treba hujšati: »Zanje je najpomembneje, da pridejo v okolje, v katerem so sprejeti in v njem slišijo, da jim ni treba hujšati. Takrat se sprostijo.« Jelka je sama nekoč tehtala 120 kilogramov. Šele ko se je prenehala obremenjevati s tem, da mora shujšati, in je začela skrbeti za zdravo prehrano in gibanje, so kilogrami počasi izginili sami od sebe. Zato v njunih programih ni diet.

Samonanašana škoda in moč misli

Jelka priznava, da sta si do Brazilije vsak dan škodovala z negativnimi mislimi in samokritiko: »Do Brazilije vsak dan. Delala sem si uroke: Bedasta sem. Imam raka. K temu smo vsi nagnjeni. Ni perle, ki bi se temu izognila. Najhujša magija je tista, ki si jo naredimo sami. Vsak dan umremo vsaj trikrat, ko se vdamo v usodo.« Pojasnjuje, da imamo v levi polovici možganov center povezan z govorom, ki nenehno sporoča negativna sporočila. Če tega ne prepoznamo pravočasno, smo sprejeli, da smo takšni.

Zaupanje in podpora v odnosu

Kljub njuni predanosti in dosežkom, sorodniki in prijatelji iz mladosti pogosto dvomijo vanju, saj ne morejo sprejeti, da nista več to, kar sta se nekoč zdela. Jelka se zdi motorček njunega zakonsko-poslovnega tandema, vendar poudarja: »Če me ne bi mož tako podpiral, kot me, ne bi mogla narediti nič od tega.« Spoznala sta se v letih, ko sta imela oba za sabo že vrsto življenjskih izkušenj. Danes imata svoj »mirni prostor, v katerem lahko narediva kaj zase in za druge«, preprosto hišo v naravi, ki omogoča stik z naravo in zvezdami.

Njihova Zdravilna domačija Zorman, ki se nahaja v dolini nedaleč od Ormoža, je namenjena druženju z naravo in izzivom, ki jih ponuja: »Ni nevarnosti, da bi zaspala, se grela in zgolj uživala. Izzivov je veliko.« Jelka ne razmišlja o tem, da je dosegla vse svoje cilje, in zaključi: »Najuspešnejši so ljudje, ki logično razmišljajo in intuitivno zaznavajo.« Za to si prizadeva tudi sama.

Shamans and Shamanism

Povezava z naravo in zvezdami

Hiša Jelke in Draga Zormana ni le prostor za delo, temveč tudi njun dom, kjer lahko ustvarjata in pomagata drugim. Nahaja se v naravi, kar jima omogoča neposreden stik z okoljem. Z okna se ponoči razprostira pogled na luno, z dvorišča pa na zemljevid zvezd. Ta povezanost z naravo in kozmosom je ključna za njuno delo in filozofijo. Njihova Zdravilna domačija Zorman je zrasla z namenom, da bi se udeleženci njihovih delavnic lahko »zadevajo z naravo«. Topla in prijetna, ponuja izzive, ki spodbujajo rast in razumevanje.

Osebna rast in notranje zavedanje

Jelka in Drago Zorman verjameta v moč osebne rasti in notranjega zavedanja. Njihov pristop je usmerjen v pomoč posameznikom, da odkrijejo svoje notranje potenciale in dosežejo ravnovesje med duhom, dušo in telesom. »Najuspešnejši so ljudje, ki logično razmišljajo in intuitivno zaznavajo,« poudarja Jelka, kar je tudi njun cilj v lastnem življenju. S svojim delom na Zdravilni domačiji Zorman ustvarjata prostor, kjer se lahko ljudje povežejo s sabo, z naravo in z drugimi, ter tako najdejo pot do celostnega zdravja in zadovoljstva.

tags: #zdravilna #domacija #zorman