Film "Trst je naš!", diplomsko delo režiserja Žige Virca, je kratki igrani film, ki je kljub svoji študijski naravi sprožil precej pozornosti, tako doma kot v Italiji. S svojo edinstveno tematiko, ki združuje zgodovinske rekonstrukcije z družinsko dramo in pridihom komedije, film ponuja provokativen vpogled v vprašanja identitete, zgodovinskega spomina in odnosa med generacijami. Zgodba, postavljena v leto 2009, oriše dogajanje okoli Franceta, zagrenjenega Primorca srednjih let, ki v svojem hobiju - uprizarjanju partizanskih bitk - išče smisel in potrditev. Njegova obsesija z zgodovino, še posebej z vlogo slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno, pa naleti na nerazumevanje njegove družine in celotne družbe.
France in njegova zgodovinska vpetost
Osrednji lik filma, France, katerega glavno vlogo je mojstrsko odigral Gojmir Lešnjak - Gojc, predstavlja arhetip posameznika, ki se zdi, da živi v preteklosti. Njegova strast do uprizarjanja bitk, zlasti tiste za osvoboditev Trsta, ni le hobi, temveč način življenja, s katerim skuša obuditi spomin na dogodke, ki so oblikovali slovensko identiteto. Vendar pa ta zgodovinska vpetost Franceta oddaljuje od sodobnega sveta, ki ga predstavlja njegova hči Mateja (Anja Drnovšek). Njena odtujenost od očetovega poslanstva odraža širšo družbeno temo - naraščajočo brezbrižnost mlajših generacij do zgodovinskih vrednot in dogodkov. Francetova žena Marija (Silva Čušin) je soočena z vsakodnevno realnostjo, medtem ko njen mož živi v svetu iluzij, kar še dodatno poudarja napetost med njunim realnim življenjem in Francetovimi zgodovinskimi fantazijami.
Režiser Žiga Virc je v intervjuju poudaril, da ga niso zanimala konkretna zgodovinska dejstva, temveč ideja ohranjanja zgodovine in nostalgija. To mu je ponudilo veliko svobode pri ustvarjanju zgodbe, ki se ukvarja z idejo zgodovine, ki se dogaja danes. Sodelovanje s člani kulturno-zgodovinskega društva Triglav, ki se ukvarjajo z uprizarjanjem bitk, je bilo ključno za razvoj filma. Ta pristop omogoča prikaz zgodbe o preteklosti, ki živi v sedanjosti, in ponuja vpogled v motivacije ljudi, ki se posvečajo tovrstnim aktivnostim.
Kako filmski ustvarjalci ustvarjajo globino – razlaga simbolike
Družinska dinamika in generacijski prepad
Film se poglobi v zapletene družinske odnose, ki jih dodatno zaostruje Francetova obsedenost z zgodovino. Hči Mateja, ki jo je prepričljivo upodobila Anja Drnovšek, predstavlja mlajšo generacijo, ki ne razume očetovega navdušenja nad partizanstvom in Titom. Njen prezir do očetovih "osvobodilnih prizadevanj" poudarja generacijski prepad in različne vrednostne sisteme. Francetov poskus, da bi hčerki približal zgodovino z darilom babicine partizanske partizanske kape iz druge svetovne vojne, simbolizira njegovo željo po prenosu dediščine, ki pa se sooča z odporom mlajše generacije.
Francetova žena Marija, ki ji je vlogo zaupala Silva Čušin, se sooča z bremenom vsakdanjega življenja, medtem ko njen mož živi v svojem svetu. Njena odzivnost in frustracija zaradi moževih aktivnosti poudarjata realnost, ki se razlikuje od idealizirane preteklosti, v kateri France živi. Ta kontrast med Francetovim idealiziranim svetom in Marijino realnostjo ustvarja napetost, ki je ključna za razumevanje dinamike njunega zakona.
Umetniška ekipa in produkcijski proces
Režiser Žiga Virc je za svoj izpitni projekt na Akademiji za glasbo, film, radio in televizijo (AGRFT) prejel odliko. Po besedah režiserja so se dela na scenariju in snemalni knjigi začela oktobra 2008. Virc je izvedel testna snemanja, izbral igralce in filmsko ekipo. Glavne vloge so odigrali Gojmir Lešnjak - Gojc (France), Silva Čušin (Marija), Anja Drnovšek (Mateja) in Dario Varga (komandir Brane). Vaje z igralci in kostumske vaje so se začele marca 2009, film pa je bil posnet v petih snemalnih dneh. Glasbo za film je napisal Aldo Kumar, posebej pa so ponosni na novo "partizansko" pesem, ki se v filmu sliši kar trikrat.
Film "Trst je naš!" je študijska produkcija oziroma projekt AGRFT v koprodukciji z RTV Slovenija. Traja 27 minut in je bil posnet na formatu S-16mm, v barvni tehniki in s stereo zvokom. Premiera filma je bila 22. septembra 2009.
Anja Drnovšek: Od baleta do igralskih vlog
V filmu "Trst je naš!" glavno žensko vlogo Mateje odigra Anja Drnovšek, igralka, ki se je z gledališčem srečevala že od otroštva. Rodila se je v Trbovljah in že kot otrok obiskovala baletno šolo v Zagorju ob Savi. Po končani gimnaziji v Litiji se je vpisala na AGRFT v Ljubljani (2007), kjer je študirala dramsko igro in umetniško besedo pod mentorstvom profesorjev Branka Šturbeja in Kristijana Mucka. Za vlogo Angelike v Molièrovem "Georgeu Dandinu" je v 3. letniku prejela akademijsko nagrado Zlatolaska.
Svoj študij je končala z vlogama v diplomskih uprizoritvah "Lepotica in zver" I. Svetine in "Zavratne igre" E. Že zgodaj je nastopila na profesionalnih odrih v različnih gledališčih, med drugim v Mestnem gledališču ljubljanskem, Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in Anton Podbevšek Teatru. Nastopila je tudi v več filmih in televizijskih nadaljevankah. V humoristični seriji "Lepo je biti sosed" je igrala vlogo Lidije. Opozorila je nase z vlogama v filmu "Sestrična" K. Tokuhisa (nagrada Vesna za najboljši študentski film na FSF 2009) in v kratkometražnem "Trst je naš!" Ž. Virca (nominiran za tujejezičnega študentskega oskarja). Poleg tega je nastopila v filmih "1991 - Neizstreljeni naboj", "Vandima" in odigrala glavno žensko vlogo v študijskem filmu "Svitanje".
Odzivi v Italiji in provokativen naslov
Film "Trst je naš!" je še pred prvo projekcijo povzročil burne odzive v Italiji. Italijanski zunanji minister Franco Frattini se je odzval na poziv Unije Istranov, ene izmed pomembnejših organizacij italijanskih optantov, ki je ostro kritizirala film. Izkazalo se je, da sta Unijo razburila le napovednik in naslov, ki sta bila namenoma provokativna. Premierna projekcija filma je bila šele nekaj dni kasneje v Sežani. Ta odziv poudarja občutljivost teme in potencial filmov, da sprožijo razprave o zgodovinskih vprašanjih in nacionalnih identitetah.
Režiserjev namen ni bil, da bi se ukvarjal s konkretnimi zgodovinskimi dejstvi, ampak z idejo ohranjanja zgodovine in nostalgijo. Ta pristop omogoča širšo interpretacijo filma, ki se dotika ne le zgodovinskih dogodkov, temveč tudi sodobnih družbenih in psiholoških vidikov. Film ponuja priložnost za razmislek o tem, kako posamezniki in družbe dojemajo in interpretirajo svojo zgodovino ter kako ta vpliva na njihovo sedanjost.
Filozofija filma: Med igro in realnostjo
"Trst je naš!" se na duhovit način poigrava z idejo uprizarjanja bitk, ki jo France goji s svojimi prijatelji. Ta "igra" pa se ne odvija na katerikoli lokaciji, temveč na popolnoma fiktivni. Ta distanca od realnosti omogoča Francetu, da se popolnoma potopi v vlogo partizanskega poveljnika, medtem ko se njegova družina spopada z vsakdanjimi izzivi. Služba policije, ki jo predstavlja komandir Brane (Dario Varga), poskuša Franceta ustaviti, saj ta s svojimi dejavnostmi presega meje dovoljenega. To dodatno poudarja napetost med Francetovim svetom in družbenimi normami.
Film se dotika tudi vprašanja posameznikove usodne določenosti z zgodovino in njegove nemoči, da bi se izmaknil svoji zgodovinski vpetosti. Francetova želja po osvoboditvi Trsta je metafora za njegovo globljo potrebo po potrditvi in priznanju zgodovinskih vrednot, ki jih čuti, da jih mlajša generacija ne sprejema. Ta notranji konflikt in zunanji pritiski ustvarjajo bogato psihološko plat filma.
Širši kontekst slovenske kinematografije
"Trst je naš!" je del širšega trenda v slovenski kinematografiji, ki se vse bolj nagiba k raziskovanju kompleksnih zgodovinskih tem in družbenih vprašanj na inovativen način. Študentski filmi, kot je ta, pogosto predstavljajo platformo za nove ideje in pristope, ki lahko vplivajo na celotno filmsko produkcijo. Film je bil nominiran za tujejezičnega študentskega oskarja, kar potrjuje njegovo mednarodno prepoznavnost in kakovost.
Režiserjev pristop, ki združuje "obešenjaško igrivost, ironični pogled na ideološke obsesije malega človeka ter šaljivo slikanje namišljene moške veličine v javnosti in tihe podrejenosti v krogu družine," omogoča večplastno interpretacijo filma. Ta slog ustvarja edinstveno izkušnjo za gledalca, ki je hkrati zabavna in spodbudna k razmisleku. Film ponuja vpogled v slovensko družbo, njeno zgodovino in njeno sedanjost, hkrati pa se dotika univerzalnih tem o identiteti, spominu in odnosih med generacijami. S svojo provokativno naravo in umetniško dovršenostjo "Trst je naš!" ostaja pomemben prispevek k slovenski kinematografiji.