Sveto leto je priložnost, ki vernikom ponuja poglobljeno duhovno izkušnjo, priložnost za premislek in utrditev vere. V tem duhu so se verniki Župnije Brusnice, na predlog župnika Toneta Kerina, podali na duhovno pot do novomeškega Kapitlja. To romanje ni bilo zgolj fizično potovanje, temveč simbolično srečanje s koreninami in bistvom vere, ki povezuje posameznike in skupnosti.
Brusniško romanje: Pot vere in povezovanja
Župnija Brusnice, pod vodstvom novega župnika g. Kerina, je postala žarišče pastoralne aktivnosti, ki presega tradicionalne okvirje. Duhovnik si prizadeva duhovno prebuditi vernike, ki živijo v drugačnih razmerah kot mnogi drugod po svetu, s poudarkom na bogastvu notranjega življenja in skupnosti. V ta namen so v župnijskem domu, ki je od decembra lani na voljo v novih in odličnih prostorih, organizirani različni kulturni in drugi dogodki.
Želja po romarskem srečanju se je uresničila minulo soboto. Kar 76 romarjev iz brusniške fare, ob pridružitvi še nekaterih drugih vernikov, se je odpravilo na 10,3 kilometra dolgo pot iz Brusnic v Novo mesto. Pot, ki je združila staro in mlado, se je začela že ob 6.30 pred župnijskim domom. Verniki so izkoristili prijetne jutranje temperature v vroči junijski soboti, ki se je obetala, in se veselo podali na pot.
Pot jih je vodila tudi po kolovozih in gozdnih poteh, kjer so se v tišini ob križih pomolili in peli božje pesmi. Ta del poti je bil namenjen osebnemu premišljevanju in povezovanju z naravo, ki je pogosto odsev božje ustvarjenosti. Po približno treh urah hoje so romarji prispeli do novomeškega Kapitlja.
Izbor dne je bil skrbno premišljen. Romarji so se ob 10. uri udeležili slovesne svete maše, posvečene srebrnemu jubileju škofovskega posvečenja msgr. Andreja Glavana, prvega novomeškega škofa. Ta dogodek je dodal globino in pomen njihovemu romanju, saj so se tako povezali z zgodovino škofije in njeno duhovno dediščino.
Po slovesni maši so se romarji za malico zadržali v hladni senci lipe na Kapitlju. Ta trenutek miru in druženja je bil priložnost za izmenjavo doživetij in utrditev medsebojnih vezi. S hvaležnostjo za lepo doživetje in duhovno izkušnjo, ki jih je še bolj povezala, so se nato zagnano odpravili peš nazaj domov, v Brusnice. Ta izkušnja je nedvomno okrepila njihovo skupnost in pustila trajen pečat v njihovih srcih.
Škofijska povezovalna srečanja: Mojstrana in Kranjska Gora
Poleg župnijskih romanj, ki krepijo lokalne skupnosti, so pomembna tudi širša škofijska srečanja, ki omogočajo povezovanje sodelavcev iz različnih ustanov. Eno takšnih je bilo spomladansko povezovalno romanje/izlet v Mojstrano in Kranjsko Goro, ki so se ga udeležili škofijski sodelavci iz kurije, ekonomata, karitas, sodišča, Beneficija, Baragovega zavoda in Katehetsko-pastoralne šole. Namen takšnih srečanj je, da se sodelavci s predstojniki en dan srečajo in skupaj preživijo tudi v neformalnih okvirih. Narava njihovega dela je namreč zelo raznolika in večinoma delujejo v različnih stavbah, zato je takšno skupno druženje ključnega pomena za krepitev timskega duha in boljšega medsebojnega razumevanja.
V četrtek, 31. maja 2018, ko so bile škofijske pisarne zaradi praznika zaprte, so se zjutraj z minibusom odpravili iz Novega mesta. V dobrem razpoloženju in s krajšim postankom za jutranjo kavo so prispeli v Mojstrano. Tam so si najprej ogledali Planinski muzej in si ogledali zanimiv film o slovenskem planinstvu. Ta del potovanja je ponudil vpogled v bogato kulturno dediščino in tradicijo slovenskega naroda, ki je tesno povezana z gorami.
Nato so se v spremstvu revirnega gozdarja zapeljali v dolino Krme. Gozdar jim je razložil značilnosti te gorske doline in gospodarjenje s tamkajšnjimi škofijskimi gozdovi. Ta izkušnja je ponudila vpogled v skrb za naravne dobrine in trajnostno gospodarjenje, kar je pomemben vidik škofijske dejavnosti.
Po odmoru z okrepčilom so se odpravili proti Kranjski Gori. Tam je škof Glavan v župnijski cerkvi za njihovo skupino vodil somaševanje. Srečanje ob oltarju je ena izmed glavnih točk vsakega sodelovanja, saj združuje ljudi v skupni molitvi in krepi njihovo duhovno povezanost. Župnik Janez Šimenc jim je prijazno predstavil značilnosti tamkajšnje cerkve in pastoralne situacije v Zgornjesavski dolini, kar je dodatno obogatilo njihovo razumevanje lokalne cerkvene skupnosti.
Po maši so se odpravili na kosilo v gostišče Pri Martinu, kjer so jih bogato pogostili. Sprejeli so tudi pozdrave direktorice občinske uprave in župana, ki jih je prenesla njegova soproga. To je bil lep primer sodelovanja med cerkvenimi in občinskimi oblastmi, ki kaže na povezanost in medsebojno podporo lokalnih skupnosti.
Potovanja in duhovna izhodišča: Južna Tirolska in Tirolska
Poleg lokalnih in škofijskih romanj so pomembna tudi širša potovanja, ki vernikom omogočajo odkrivanje novih krajev in poglabljanje vere skozi spoznavanje različnih kulturnih in verskih znamenitosti. Eno takšnih potovanj je vključevalo obisk Južne Tirolske in Tirola, regij, bogatih z zgodovino, kulturo in duhovno dediščino.
Prvi dan: Potovanje se je začelo z jutranjim odhodom avtobusa iz dogovorjenih krajev. Sledila je vožnja v Italijo in naprej mimo Trenta v Bolzano, pokrajinsko prestolnico in največje mesto na Južnem Tirolskem. Mešano prebivalstvo nemške in italijanske narodnosti daje mestu poseben pečat. Spremhod po slikovitih ulicah, obdanih z značilnimi arkadami, se je zaključil v poznogotski stolnici, kjer je potekala maša. Po prostem času za kosilo in kavico so imeli udeleženci možnost obiska Južnotirolskega deželnega muzeja, kjer najdejo zadnje domovanje ledenega človeka Ötzija (ogled za doplačilo). Pot se je nadaljevala v Merano, znano letoviško in zdraviliško mesto, obdano z griči, na katerih se bohotijo vinogradi in sadovnjaki. Zaradi blagodejne klime je kraj že v preteklosti privabljal evropske vladarje, med njimi tudi cesarico Sissi. Sledil je sprehod po starem mestnem središču, ki ga krasijo lepe palače in parki, ter nekaj prostega časa. Preko znamenitega prelaza Brenner so se udeleženci odpravili v Avstrijo do hotela v okolici Innsbrucka.
Drugi dan: Po zajtrku je sledil obisk Stamsa, kjer se nahaja mogočni cistercijanski samostan, biser avstrijskega baročnega stavbarstva. Samostan je bil zgrajen leta 1273, današnjo podobo pa je dobil konec 17. stoletja. Samostanska cerkev je prava baročna umetnina, kjer izstopa glavni oltar s številnimi kipi svetnikov, angelov ter Adama in Eve. V samostanu se nahaja tudi lepa viteška dvorana, ki jo krasijo freske s prizori iz življenja sv. Bernarda. Del poslopja je namenjen znani športni gimnaziji. V času po 2. svetovni vojni je v Stamsu našlo zatočišče lepo število stiških menihov. Pot se je nadaljevala v Innsbruck, prestolnico Tirolske, ki slovi po bogati kulturno-zgodovinski dediščini. Obiskali so romarsko baziliko Marije Brezmadežnega spočetja ali Gospa pod štirimi stebri, najpomembnejšo tirolsko božjo pot, katere zgodovina sega v čas zgodnjega krščanstva. Po maši so se med sprehodom po starem mestnem središču ogledali dvor Hofburg, znamenito zlato strešico, mestni stolp in stari Rotovž (zunanji ogledi). Posebej privlačna za Slovence je Stolnica sv. Jakoba, ki jo krasi bogata baročna oprema in lepa poslikava, saj je po Marijini podobi na glavnem oltarju, delu slikarja Cranacha, Leopold Layer upodobil Brezjansko »Marijo Pomagaj«. Za konec dneva pa je sledil obisk muzeja kristalov Swarovski v kraju Wattens, kjer so udeležence očarali nenavadni svet igre kristalov, svetlobe in glasbe.
Tretji dan: Po zajtrku se je pot obrnila nazaj v Italijo, v Brixen, ki je bil v preteklosti pomembno knezoškofijsko mesto. Tukajšnji škofje so kot svetni knezi vladali nad velikim ozemljem, ki je segalo tudi na slovenska tla. Udeleženci so si ogledali imenitno baročno katedralo, ki jo krasi ogromna freska Pavla Trogerja, »čaščenje Jagnjeta« (200m2), in romanski križni hodnik s freskami iz 12. stoletja. Sledil je sprehod mimo škofijskih palač do glavnega trga, kjer so občudovali ostale znamenitosti tega čudovitega mesta. Po maši je sledila vožnja po Veliki Dolomitski panoramski cesti, dolgi 110 km, ki vodi skozi eno najbolj privlačnih gorskih pokrajin. Cesta povezuje Bolzano in Cortino d’Ampezzo ter vodi čez gorske prelaze. Med potjo so naredili postanek za fotografiranje dih jemajočih pogledov na Dolomite. Po zapustitvi Dolomitov se je cesta skozi Italijo obrnila nazaj v Slovenijo.
V ceno potovanja je bilo vključeno avtobusni prevoz po programu, cestnine, predornine, parkirnine in takse, 2 polpenziona v hotelu 3*, ter vstopnini v muzej kristalov Swarovski in samostan Stams. Dovoljena je bila možnost manjših sprememb programa, vendar ne v škodo njegove vsebine. Takšna potovanja omogočajo širši vpogled v evropsko kulturo in zgodovino, hkrati pa nudijo priložnost za duhovno rast in poglobitev vere skozi spoznavanje svetih krajev in zgodb.