Krajevna skupnost (KS) Čatež se nahaja na severozahodnem delu občine, v zavetju 609 metrov visokega Zaplaškega hriba. S svojimi 539 prebivalci, od katerih jih 109 biva na Čatežu na nadmorski višini 454 metrov, predstavlja pomembno središče Dolenjske. Zgodovina tega območja je prepletena s številnimi arheološkimi najdbami, ki pričajo o bogati preteklosti, segajoči vse do prazgodovinskih časov. Tu najdemo prazgodovinske gomile pri vaseh Sejenice in Zagorica pri Čatežu, rimske najdbe na Trebanjskem vrhu ter rimske grobove v Zagorici pri Čatežu.
Dušni in duhovni center: Cerkev Matere Božje na Zaplazu
Srce duhovnega življenja tega območja nedvomno predstavlja cerkev Matere Božje na Zaplazu, ki se nahaja severozahodno od Čateža. Z markantno lokacijo na vrhu Zaplaškega hriba, ki se dviga do 543 metrov, je cerkev postala osrednje romarsko središče v škofiji Novo mesto. Zaradi svoje privlačne lege je priljubljeno zbirališče tudi mnogih izletnikov, ki uživajo v razgledu in miru, ki ga ponuja okolica.
Zgodovina romanj na Zaplazu sega v čas, ko je neki pobožni mož na hribu, ki je bil takrat še poraščen z grmovjem, našel kip Matere Božje z Detetom Jezusom. Po večkratnih čudežnih ponovitvah najdbe in nenadnem ozdravitvi žene med porodom, je spoznal čudežno moč kraja. Iz vej je postavil nekakšen šotor, vanj umestil kip in ga obiskoval z molitvijo. Kljub prepovedim cesarja Jožefa II., ki je ukinjal romarske poti kot praznoverje, je bil ključar čateške cerkve zaradi tega zaprt. Kljub temu so še pred letom 1808 sezidali prvo kapelico. V času Napoleonove okupacije so romanja cvetela, po obnovi avstrijske oblasti pa se je zatiranje nadaljevalo. Kapelico so večkrat podrli, a so jo krajani vsakokrat obnovili, ne da bi oblast uspela izslediti odgovorne. Zadnja kapela pred izgradnjo cerkve je bila večja, z zvonikom, a brez zvona, pokrita s skodlami.
Zaradi naraščajočega števila romarjev se je čateški župnik Matija Košak odločil za izgradnjo cerkve. Kljub grožnjam z odtegnitvijo birme, če ne odpravi "Božje poti", je proces napredoval. Leta 1845 je knezoškof Anton Alojzij Wolf posvetil župnijsko cerkev sv. Mihaela, ki je bila zgrajena severovzhodno od kapele. Cerkev, zgrajena brez zvonika, a z pevskim korom, je bila dokončana leta 1848. Leta 1855 jo je posvetil trebanjski dekan Jože Rozman. Ker je cerkev postajala premajhna, se je župnik Jože Gregorič leta 1866 lotil njene razširitve, ki pa je bila arhitekturno bolj improvizacija.
Nov zagon je prinesel župnik Hinko Povše, ki je leta 1902 prišel na Čatež. Njegova vizija je bila izgradnja nove, dostojne cerkve. Po štirih letih zbiranja gradbenega materiala so 24. junija 1906 začeli podirati staro cerkev. Ohranjena je bila le zid prezbiterija, ki so ga povišali in obokali. Cerkev je bila do konca leta 1906 zgrajena do vrha, naslednje leto pa pokrita. Glavni oltar s čudežno podobo je bil prenesen v stransko kapelo, izdelan pa je bil nov oltar z novo podobo. Leta 1912 so bile narejene nove klopi. 14. oktobra 1917 je cerkev posvetil škof Anton Bonaventura Jeglič. Med drugo svetovno vojno je cerkev doživela kar 27 vojaških napadov, zlasti spomladi in jeseni leta 1943, ko je na hrib in okolico padlo 760 granat. Kljub močnim poškodbam, zlasti zvonika, bogoslužje ni prenehalo. Obnova se je začela po vojni, ko so nadomestili leseni strop in zasilno zaprli okna.
Po ustanovitvi Škofije Novo mesto leta 2006 je cerkev na Zaplazu postala njeno glavno romarsko središče, kar je bilo uradno razglašeno 1. marca 2008. Odločitev je temeljila na dostopnosti, parkirnih možnostih in prostornosti same cerkve. Obsežna obnova se je začela 4. oktobra 2008, ko so zamenjali dotrajan lesen strop, ojačali oboke in zidove. Leta 2009 so obnovili fasado in zvonika, leta 2010 pa so pričeli z načrti za prizidek zakristije in večnamenskega prostora, ki je bil dokončan aprila 2011. V pritličju so uredili veliko zakristijo, romarski urad, spovednico za gluhe in sanitarije, v kletnih prostorih pa večnamensko dvorano, skladišče in kurilnico. Hkrati je bila urejena tudi okolica cerkve.
- maja 2011 so v cerkev prinesli relikvije mučenca Lojzeta Grozdeta, ki so bile naslednji dan položene v stranski oltar, posvečen njemu. Za kraj njegovega groba so bili v ožjem izboru tudi druge cerkve, a je Zaplaz postal njegov končni dom. 27. maja 2015, ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, so pred cerkvijo blagoslovili spomenik sprave - velik križ z v posodi z zemljo iz 31 krajev.
Arhitekturno cerkev sestavljajo pravokotna ladja s stranskima kapelama, ravno zaključen prezbiterij in dva zvonika ob pročelju. Zgrajena v neorenesančnem slogu, jo zaznamuje členitev s pilastri in poudarjena rustika. Notranjščina se ponaša s prostorno ladjo, prekrito s kasetiranim lesenim stropom, okrašeno s pilastri in polkrožnimi oprognami. Glavni oltar je narejen po načrtih Franca Avsca, kapela Marije Pomočnice kristjanov hrani izvirni čudežni kip, kapela blaženega Lojzeta Grozdeta pa kamnit oltar z lesenim sarkofagom in mozaikom Kristusa Vsevladarja, ki ga je ustvaril Marko Ivan Rupnik. Mozaik simbolizira Božjo milost, ki se po mučencu Grozdetu razliva na narod. Barvno okno na koru, delo Marka Jermana, prikazuje Marijino vnebovzetje in pomembne verske osebnosti Dolenjske. Leta 2016 so v cerkev postavili tudi nove orgle, ki jih je izdelal mojster Anton Škrabl.
Župnijska cerkev sv. Mihaela v Čatežu
Sama vas Čatež je bogatejša za župnijsko cerkev sv. Mihaela, prvič omenjeno leta 1526. Sprva podružnična cerkev, je po letu 1785 postala samostojna župnija. Ta cerkev je pomemben del zgodovine kraja in je skozi stoletja doživljala preobrazbe in obnove.
Življenje v krajevni skupnosti: od preteklosti do sedanjosti
KS Čatež obsega več naselij, vsako s svojo specifičnostjo. V 19. stoletju je število prebivalcev v KS Čatež naraščalo v vseh naseljih, razen v Kriški Rebri. Leta 1900 je na tem območju živelo 829 prebivalcev, kar je bilo največ v preučevanem obdobju. Po tem se je pričel upad števila prebivalstva, ki je bil najbolj izrazit v razpršenih naseljih na hribovitih predelih, od koder se je prebivalstvo odseljevalo. Največji upad so doživela naselja Dolenja vas pri Čatežu, Goljek, Kriška Reber, Razbore in Trebanjski vrh, medtem ko se je število prebivalstva povečalo le na Čatežu in v Križu.
Pokrajina okoli Čateža je razgibana. Na severni strani hriba se nahaja ozka dolina potoka Dušice, ki se dviguje v Čateško goro, posejano s slikovitimi vinogradi in zidanicami. Na južni strani so njive Polje, Dol in Ilovice, na severovzhodnem in vzhodnem delu doline Dušice pa travniki Dol, Dolina, Slemena in Krivica. Na severu se razprostirajo travniki Zaplaz in Gmajna, za njimi pa gozdovi Dolina, Luže in Bajturn. Med hišami so stari sadovnjaki.
Danes v kraju deluje industrija elektromateriala Tem Čatež, ki zaposluje veliko domačinov. Ta industrijski obrat predstavlja pomemben vir zaposlovanja in gospodarskega razvoja kraja.
V vasi je delovala zasebna šola od leta 1854, redna javna šola pa od leta 1857. Pouk je sprva potekal v mežnariji, novo šolsko poslopje pa so krajani dobili leta 1960, a je bilo v uporabi le kratek čas.
Posebno mesto v kulturni dediščini kraja ima nekdanja gostilna, kjer se je na svojem popotovanju od Litije do Čateža ustavil Fran Levstik. Po njegovih stopinjah se vsako leto organizira pohod z zaključkom na Čatežu, ki ga obiščejo številni obiskovalci.
Turizem je bil na Čatežu in v njegovi okolici močno razvit že pred drugo svetovno vojno, ko je kraj ponujal več gostiln, trgovin in bogato kulturno dejavnost.
Posamezna naselja v KS Čatež
Dolenja vas pri Čatežu: Gručasta vasica jugovzhodno od Čateža, ob izviru Močilnice. Leta 2010 je imela 58 prebivalcev. Obdana je s polji, sadovnjaki in vinogradi na prisojnih legah, na osojah pa so pašniki in bukovo-hrastov-kostanjevi gozdovi. Nekateri se še ukvarjajo s kmetijstvom in čebelarstvom.
Goljek: Razložena vasica jugovzhodno od Čateža, pod gorico Sejenice. Leta 2010 je imela 66 prebivalcev. Vanjo spadajo zaselki Gerovšek, Hrib in Jelša. Na pobočjih uspevajo vinogradi, večje kmetijsko območje je na Glavačevem hribu, kjer pridelujeta krompir in koruza. V dolinah so travniki, na osojah gozdovi z bukvami in kostanji.
Gorenja vas pri Čatežu: Gručasto naselje na vrhu razglednega hriba jugovzhodno od Čateža. Leta 2010 je imelo 29 prebivalcev. Okoli hiš so sadovnjaki, sledijo njive Laze, Hrib, Breg, Orešje in Reber. Na južni strani proti Močulam in v dolini Dušice so travniki, v Gabru, Dragi, Brezjah in Robidovcu pa mešani gozdovi. Na jugovzhodu je vinorodna gorica Sejenice.
Kriška Reber: Razloženo naselje na istoimenskem hribu, na vzhodnem robu KS Čatež. Leta 2010 je imelo 33 prebivalcev. Hiše so razporejene ob vinogradih in zidanicah, med njimi se prepletajo terasaste njive. Na jugu se zajeda globoka dolina Vejarja, nad njo se dviga gozdnati Žejnk.
Razbore: Gručasto naselje na vinorodnem pobočju južno od Zaplaza in zahodno od Čateža. Del vasi spada v občino Litija. Leta 2010 je imelo 47 prebivalcev. Na južni strani so njive, v bolj strmih legah travniki, na severu in severozahodu pa gozdovi. V vasi stoji obnovljena Razborška sadna sušilnica iz leta 1939.
Roje pri Čatežu: Strnjena vasica zahodno od Trebanjskega vrha, med Trebnjem in Čatežem. Leta 2010 je imelo 65 prebivalcev. Območje je bogato z vodnimi izviri. Na položnih pobočjih so njive, okoli hiš sadovnjaki, na Zemljici pa vinogradi z zidanicami. Območje je bogato tudi z gozdovi.
Sejenice: Razloženo naselje jugovzhodno od Čateža, v pobočju istoimenske vinorodne gorice. Leta 2010 je imelo 22 prebivalcev. Na zahodni strani vasi so njive, ob Mirni in Vejarju travniki, večino površja pa pokrivajo gozdovi. Okoli domačij so stari sadovnjaki.
Trebanjski vrh: Strnjena vasica na istoimenskem hribu, v razgibani pokrajini. Leta 2010 je imelo 59 prebivalcev. Severno od naselja je grapa Močilnice, ob kateri so zamočvirjeni travniki. Na severu in vzhodu prevladujejo bukovi gozdovi, v Žejniku, na Zemljici, v Lazih in Sejenicah pa vinogradi. V preteklosti so se prebivalci ukvarjali z živinorejo in prodajo pridelkov.
Zagorica pri Čatežu: Gručasto naselje južno od Trebnjega, v bregu nad izvirom Kodeljevca. Leta 2010 je imelo 36 prebivalcev. Njive se razprostirajo v Župnem dolu, Devcih in na zahodni strani vasi, proti izviru Kodeljevca so travniki, v Devcih in Balentovi dolini pa gozd. V Pazni so vinogradi, okoli hiš sadovnjaki. V preteklosti so tu živeli srednji kmetje z živinorejo.
Pomembne osebnosti
Območje Čateža je bilo rojstni kraj več pomembnih osebnosti:
- Ignac Škoda (1909, Zaplaz): Teolog in publicist, kaplan, kasneje pa desetletni zapornik, član za turizem pri Jugoslovanski škofijski konferenci.
- Vinko Simončič - Gašper (1914, Čatež pri Trebnjem): Vojaški poveljnik in narodni heroj, udeleženec NOB.
- Anton Zorc (1918, Razbore): Agronom, specialist za živinorejo, avtor strokovnih člankov, prejemnik Jesenkovega priznanja.
Župnija Čatež - Zaplaz tako predstavlja bogato zgodovinsko, duhovno in kulturno središče, ki združuje preteklost s sodobnim življenjem.