Franc Žnidaršič, rojen 22. januarja 1869, je bil pomembna osebnost v slovenski zgodovini, katere življenjska pot je bila zaznamovana z izgonom, osebnimi tragedijami, dolgotrajnim zdravniškim delovanjem in končno z aktivnim političnim udejstvovanjem. Njegova zgodba je zgodba o vztrajnosti, načelnosti in predanosti.
Zgodnje življenje in izkušnja izgona
Rodil se je kot sedmi otrok v družini, kjer je bila mati trgovka, oče pa kmet. Njegova sestra Ivica Žnidaršič je postala znana kot humanitarna delavka in pedagoginja. Jeseni leta 1941 je bila vsa družina v okviru nemške genocidne politike nasilno izgnana v nemška taborišča. Ta izkušnja je pustila neizbrisen pečat, saj so Nemci v taboriščih pokončali njegovega očeta in brata. Preživeli člani družine so se na izropano in opustošeno domačijo vrnili šele 19. julija 1945. Ta zgodnja izguba in trpljenje sta nedvomno oblikovala njegovo kasnejše zavedanje o pomenu pravic in zaščite ranljivih skupin.
Izobraževanje in zdravniška kariera
Po vrnitvi se je Franc Žnidaršič posvetil izobraževanju. Osnovno šolo je obiskoval na Bučki, nižjo gimnazijo v Krškem (1952-1956), višjo pa v Brežicah (1956-1960). V času mladosti je sodeloval pri brigadirskih delih, med drugim pri gradnji ceste Novo mesto-Otočec, v Grmovljah ob izgradnji avtoceste Ljubljana-Zagreb, ter v Makedoniji pri gradnji avtoceste od Demir kapije do Dževdželije. Leta 1960 je začel študij medicine, ki ga je uspešno zaključil jeseni 1967 v Ljubljani.
Svojo zdravniško kariero je posvetil služenju skupnosti. Kot zdravnik je služboval v Zrečah (1968 do 1974), Sežani (1974 do 1984) in v Trebnjem (1984 do 2001). V svojem poklicu je kar 27 let opravljal najodgovarjalnejše funkcije, bodisi kot direktor zdravstvenih domov ali pomočnik direktorja za strokovne zadeve. To obdobje kaže na njegovo zavezanost javnemu zdravstvu in sposobnost prevzemanja odgovornosti.
Politično delovanje in boj za pravice
Politična pot Franca Žnidaršiča se je začela leta 1996, ko je bil na listi DeSUS prvič izvoljen za poslanca Državnega zbora. V letih 2001 do 2004 je opravljal funkcijo državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Od leta 2004 do 2011 je bil ponovno poslanec Državnega zbora.
Njegovo delovanje v Državnem zboru je bilo še posebej usmerjeno v uveljavljanje pravic žrtev vojnega nasilja. V Društvu izgnancev Slovenije je bistveno pripomogel k uveljavitvi Zakona o žrtvah vojnega nasilja, kar je bilo prepoznano tudi s strani društva, ki ga je leta 2012 proglasilo za svojega častnega člana. Kot poslanec je bil član mednarodne mirovne organizacije Interparlamentarna unija in aktiven v Komisiji za Slovence po svetu. V vlogi državnega sekretarja je vodil resor, ki je pokrival področja borcev NOB, vojnih invalidov, vojnih veteranov, žrtev vojnega nasilja in vojna grobišča. Njegova odločilna vloga pri reševanju deset tisoč nerešenih vlog, pritožb in revizij odločb žrtev vojnega nasilja, vojnih invalidov in veteranov ter pri ureditvi vojnih grobišč (obsežnih grobišč iz 2. svetovne vojne) ter spominskega parka Teharje in kapelice v Kočevskem Rogu (povojna grobišča) priča o njegovi predanosti in uspešnosti pri reševanju kompleksnih socialnih in zgodovinskih vprašanj.
Pamti Kočevje 1945 - dokumentarni film
Nedavna politična angažiranost in izstop iz DeSUS
V zadnjih letih je Franc Žnidaršič ostal aktiven v političnem življenju, zlasti v okviru stranke DeSUS. Vendar pa je njegova politična pot v stranki doživela zaplete. Kot je znano, je poslanec DeSUS Franc Žnidaršič sporočil, da nepreklicno izstopa tudi iz stranke DeSUS. To dejanje je sledilo zapletom v poslanski skupini DeSUS, kjer je prišlo do nesoglasij glede izbire kandidata za ministra za lokalno samoupravo. Franc Žnidaršič in poslanec Vilijem Rezman sta javno izrazila nezadovoljstvo nad postopkom izbire Henrika Gjerkeša, saj sta menila, da je bila izbira kandidata nedemokratična. Predsednik stranke Karl Erjavec je te očitke zavrnil, svet DeSUS pa je Rezmanu odrekel gostoljubje v strankini poslanski skupini.
Dogajanje v zvezi s poslancema DeSUS Francem Žnidaršičem in Vilijem Rezmanom je Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 označilo kot "mobing". Po njihovem mnenju so prav zaradi Žnidaršičevega delovanja tisoči izgnancev in beguncev ter njihovi svojci volili DeSUS. V društvu so poudarili, da je Žnidaršič izgubil zaupanje drugih poslancev DeSUS zato, ker "vztraja pri svoji načelnosti in resnicoljubnosti ter s svojimi dejanji tudi v praksi uresničuje načela demokracije". Zapisali so, da so člani izvršnega odbora in drugih organov društva "zgroženi nad ravnanjem predsednika DeSUS, ker je celo v medijih 'ultimativno zahteval zamenjavo vodje poslanske skupine Žnidaršiča'". V društvu izgnancev so prepričani, da je prav zasluga Žnidaršiča, da se je DeSUS bistveno okrepil z novimi poslanci v tem mandatu, ne pa zasluga Erjavca.
Ob koncu kariere in v prostem času
Po upokojitvi leta 2012 je Franc Žnidaršič ostal dejaven v Slovenskem zdravniškem društvu in Društvu upokojencev. V prostem času se že več desetletij posveča obdelovanju lesa, zbiranju kristalov in mineralov, znamk ter kovancev. Njegova sposobnost, da se posveča različnim interesom tudi po koncu formalne kariere, priča o njegovi vitalnosti in raznolikosti interesov.
Življenjepis Franca Žnidaršiča, ki ga je sam poimenoval "Eno življenje je prekratko", odraža bogato in burno obdobje slovenske zgodovine. Njegova osebna izkušnja izgona in izgube ga je nedvomno oblikovala v človeka, ki se je boril za pravice tistih, ki so bili prikrajšani ali zatirani. Njegova zdravniška in kasneje politična kariera sta bili zaznamovani s prizadevanji za socialno pravičnost in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic.
Dodatne informacije in kontekst
V kontekstu političnih dogajanj v Sloveniji je treba omeniti, da je bil Franc Žnidaršič večkrat omenjen v medijih v povezavi z notranjimi presojami v stranki DeSUS. Njegova načelnost in vztrajanje pri svojih prepričanjih sta ga postavila v ospredje nekaterih notranjih strankarskih trenj. Dogajanje v zvezi z njegovim poslanskim delovanjem in odnosom s predsednikom stranke Karlom Erjavcem je odražalo širše politične napetosti in različne vizije v DeSUS.
Pomembno je tudi razumeti širši zgodovinski kontekst, iz katerega izhaja Žnidaršičevo delovanje. Izkušnja izgona med drugo svetovno vojno in povojna obdobja so pustili globoke posledice na slovenski družbi. Prizadevanja za priznanje in odškodnine žrtvam vojnega nasilja so bila dolgotrajna in zahtevna. Žnidaršičevo delo na tem področju je bilo ključnega pomena za priznanje in obravnavo teh zgodovinskih krivic.
Podatki, ki so bili na voljo, vključujejo tudi seznam posameznikov z imenom Franc Žnidaršič, ki se pojavljajo v različnih kontekstih, na primer v seznamih vojaških enot ali v arhivskih zapisih. Vendar je ključno razločiti med temi zapisi in biografijo poslanca Franca Žnidaršiča, ki je bil rojen leta 1941. Podatki o datumih rojstva in smrti, kot so 22. januar 1869-11. (datum smrti ni naveden), 26. oktober 1897-23., ter navedbe o drugih osebah z istim imenom, nakazujejo na več osebnosti z istim imenom v zgodovini, kar zahteva natančno ločevanje.
Poleg omenjene politične aktivnosti, je Žnidaršičevo delovanje kot zdravnika in državnega sekretarja pomembno zaradi njegovega prispevka k izboljšanju socialnega varstva in obravnave ranljivih skupin. Reševanje nerešenih vlog in ureditev vojnih grobišč so konkretni primeri njegovega pozitivnega vpliva na družbo.
Njegova aktivnost po upokojitvi v Slovenskem zdravniškem društvu in Društvu upokojencev kaže na njegovo nadaljnjo zavezanost javnemu dobremu in skrb za starejše. Zbiranje kristalov, mineralov, znamk in kovancev ter obdelovanje lesa pa dajejo vpogled v njegove osebne strasti in hobije, ki bogatijo njegovo življenje izven javnih dolžnosti.
Nazadnje, objava članka z naslovom "Franc Žnidaršič: Od izgnanca do poslanca in borec za pravice žrtev vojnega nasilja" je pomembna za ohranjanje spomina na posameznike, ki so s svojim delovanjem pustili sled v slovenski zgodovini. Njegova življenjska pot, polna osebnih preizkušenj in javnega angažmaja, ponuja dragocen vpogled v preteklost in služi kot navdih za prihodnje generacije.