V četrtek dopoldne se je v Živalskem vrtu Ljubljana zgodil izjemen dogodek, ki je za kratek čas presenetil tako obiskovalce kot zaposlene. Mlada kanadska volkulja, ki je sicer del devetčlanskega tropa, ki ga ZOO Ljubljana gosti od leta 2017, je uspela pobegniti iz svoje ograjenega bivališča. Ta nepredvidljiv dogodek je ponovno sprožil razpravo o varnostnih ukrepih v živalskih vrtovih in poudaril naravo divjih živali, tudi tistih, ki so vzrejene v ujetništvu.
Okoliščine pobega: brlog, erozija in hitrost
Volkulja, ki se je skotila v ZOO Ljubljana 7. aprila 2021, si je za izkop novega brloga izbrala mesto ob samem robu ograjenega prostora. Kljub temu, da ograja stoji na betonskem temelju, ji je uspelo izkopati rov na zunanjo stran. Irena Furlan, pedagoška vodja v ZOO Ljubljana, je pojasnila, da je k temu pripomogla močna erozija po zadnjem deževju, ki je razrahljala betonski temelj. Čeprav bi človek pričakoval, da takšen podvig zahteva precej truda in časa, je Furlanova zatrdila, da se je vse zgodilo "zelo hitro!". Natančnega časa, kako dolgo je volkulja kopala, sicer niso uspeli izvedeti, a predvidevajo, da bi nadzorne kamere, če bi posnele ta trenutek, lahko služile kot pomembno opozorilo za prihodnost.
Reakcija ZOO Ljubljana: Varnostni protokol in hitro ukrepanje
Obvestilo o pobegu je bilo kmalu zatem poslano javnosti, ki je glasilo: "Ograde za živali redno pregledujemo tudi z vidika varnosti. Današnji dogodek je bil redek in izjemen. Preučili smo vse okoliščine, da se njen sprehod slučajno ne bi ponovil." Strokovne službe ZOO Ljubljana so ob izvedbi pobega takoj aktivirale varnostni protokol. Redke obiskovalce, ki so se v tistem trenutku nahajali v bližini, so pospremili v najbližje notranje prostore. Veterinarska in oskrbniška služba je nato volkuljo uspavala in jo varno vrnila nazaj v ogrado, s čimer se je njeno kratko "raziskovanje" živalskega vrta zaključilo. Iz ZOO Ljubljana so zagotovili, da nihče od obiskovalcev in zaposlenih ni bil neposredno ogrožen.
Volk v naravi in v živalskem vrtu: Nevarnost in dobrobit
V sporočilu za javnost so iz ZOO Ljubljana poudarili, da prostoživeči in zdravi volkovi v Evropi in Sloveniji ljudem niso nevarni. V zadnjih 100 letih namreč ni znanega primera napada volka na človeka, kar velja tudi za volkove, ki živijo v bližini človeških naselij. Kljub temu pa je pobeg divje živali vedno skrb vzbujajoč. Volkulja se je, kot so pojasnili, močno zanašala na svoje čutilo za voh, ki jo je vodilo po živalskem vrtu.
Prihodnost volkov v ZOO Ljubljana: Nova, sodobna ograda
Zavedajoč se potreb teh izjemnih živali, ZOO Ljubljana že načrtuje izgradnjo nove, sodobne in večje ograde za kanadske volkove. Nova ograda bo locirana v zgornjem gozdnem delu vrta, nad območjem kanadskih bobrov. Zasnovana bo po sodobnih smernicah Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA), s poudarkom na dobrobiti živali. Oblikovana bo tako, da bo omogočala volkovom njihovo naravno vedenje, kot je tek, kopanje, vohanje, označevanje teritorija in socialno povezovanje. Postopek oddaje del za izgradnjo nove ograde je bil objavljen oktobra 2025, gradbeno dovoljenje že imajo pridobljeno, izgradnja pa je predvidena v letošnjem letu z zaključkom leta 2027.
Kako je urejen volčji trop
Drugi primeri pobegov iz ZOO Ljubljana: Antilopa, šimpanz in ježevec
Primer volkulje ni edini pobeg iz ZOO Ljubljana. Med najbolj znanimi je bil pobeg triletnega samca antilope liči leta 2006. Ta je preskočil visoko ograjo in se za 20 ur izmunil lovcem, pri čemer je bil le en avtomobil lažje poškodovan, žival pa odrgnjena. Lovljenje antilope je bilo zapleteno, saj je bežala ob vsakem približevanju, lovci pa so imeli omejen doseg za uporabo uspavalnih nabojev. Pred tem sta iz živalskega vrta pobegnila tudi šimpanz, ki so ga našli v Tivoliju, in ježevec, ki je prezimil v kleti gostilne na Rožniku.
Pobeg servala iz zasebnega živalskega vrta Zoo Land
V zadnjem času je odmeval tudi pobeg afriške divje mačke servala iz zasebnega živalskega vrta Zoo Land v Slovenskih Konjicah. Po poročanju medijev se je ta, po zagotovilih lastnika nenevarna žival, sama vrnila v živalski vrt. Lastnik Peter Polegek je pojasnil, da se je samički servala najverjetneje zataknila kost v grlu, med poskusom ulova s strani delavke pa se je žival prestrašila in skočila čez električni pastir. Polegek je izrazil prepričanje, da so njihovi servali, ki so udomačeni in se zaposleni gibljejo med njimi, nenevarni. V primeru opazitve pobegle živali so občane pozvali, da se obrnejo na policijo ali lastnika.
Zaključek: Nenehno izboljševanje varnosti in razumevanje živali
Dogodek v ZOO Ljubljana in podobni primeri iz drugih ustanov poudarjajo nenehno potrebo po nadzoru in izboljšavah varnostnih ukrepov v živalskih vrtovih. Hkrati pa nas opominjajo na instinktivno naravo divjih živali in na pomen razumevanja njihovih potreb, tako v naravnem okolju kot v ujetništvu. Z nadaljnjim razvojem in izboljšavami infrastrukture, kot je načrtovana nova ograda za kanadske volkove, si ZOO Ljubljana prizadeva zagotoviti čim boljše pogoje za svoje živali in hkrati zagotoviti varnost obiskovalcev.