Vzletno-pristajalna steza, znana tudi kot letališka steza ali pristajalna steza (angleško runway), je temeljni element vsakega letališča. Gre za pravokotno površino, ki omogoča letalom varno vzletanje in pristajanje. Njena zasnova, vzdrževanje in upravljanje so ključni za zagotavljanje varnosti v zračnem prometu. Steze se gradijo iz različnih materialov, najpogosteje iz asfalta ali betona, lahko pa so tudi travnate, zemeljske, ledene ali celo slane, odvisno od lokacije in namena letališča. Označevanje stez s številkami od 01 do 36, ki predstavljajo desetino magnetne smeri, omogoča pilotom orientacijo. Vsaka steza ima tako dve oznaki, na primer 09 ali 27, kar pomeni, da steza poteka v smeri vzhoda (90°) ali zahoda (270°). V primeru vzporednih stez se uporabljajo oznake L (left), R (right) in po potrebi C (center) za označevanje njihove lege.
Nevarna pristajanja in edinstvena letališča
Medtem ko letenje za nekatere predstavlja pravo nočno moro, drugi med adrenalinskimi vzleti in pristanki celo uživajo. Obstajajo letališča, ki zaradi svoje lokacije in zasnove predstavljajo poseben izziv za pilote. Spodnji nabor letališč sestavljajo steze, ki se končajo na robu klifa, sredi morja ali pa na ledenih ploskvah, in spadajo med tiste, ob katerih malce zmrazi še tako pogumne popotnike.
Madeira Airport (Cristiano Ronaldo International Airport), ki je letos spremenil ime v čast nogometnega zvezdnika Cristiana Ronalda, je z vidika pristajanja eno najzahtevnejših v Evropi. Pristanek na to precej priljubljeno počitniško destinacijo je eden tistih, kjer ni prostora za fobije. Dolga leta je bilo to letališče znano po svoji izjemno kratki vzletno-pristajalni stezi, ki je bila zgrajena nad morjem na stebrih, kar je predstavljalo izjemno zahteven podvig za pilote, še posebej ob močnem vetru. Po prenovi in podaljšanju steze je postalo nekoliko manj nevarno, a še vedno zahteva izjemno spretnost pilotov.
Letališče na škotskem otoku Barra stoji na robu Atlantika, njegova steza pa je pravzaprav kar plaža. To letališče je edinstveno po tem, da je edino na svetu, kjer se vzletno-pristajalna steza nahaja na morski obali in je ob oseki uporabna, medtem ko jo ob plimi prekrije voda. Leti so odvisni od plimovanja, kar pomeni, da je urnik letenja zelo omejen.
Gustaf III Airport na otoku Saint Barthélemy v Karibih je znan po svoji izjemno kratki stezi, ki meri le 642 metrov. Ta steza se nahaja med gorami in morjem, kar poleg kratke dolžine predstavlja velik izziv. Letalo mora med pristajanjem preleteti prometno cesto, ki se končuje tik pred začetkom steze, in poleteti čez njo ob vzletanju. Letališče med vrhovi je slavno tudi po filmu o Jamesu Bondu "Jutri nikoli ne umre".
Juancho E. Yrausquin Airport na otoku Saba v Karibih slovi po eni najkrajših stez na svetu, dolgi le 400 metrov. Ta steza se konča neposredno ob morju, kar daje občutek, da letalo pristaja naravnost vanj. Pristanek na tem letališču je mogoč le za manjša letala in izkušene pilote, saj je območje pristajanja obdano s skalami.
Eno nekoč najbolj fotografiranih letališč na svetu, Kai Tak Airport v Hong Kongu, danes ne obratuje več, saj ga je 30 kilometrov stran zamenjalo novejše in predvsem varnejše letališče Chek Lap Kok. Kai Tak je bil znan po vratolomnih pristankih v središču mesta med nebotičniki in hribi, kjer se je pista nadaljevala v morje. Zaradi svoje lege je veljalo za eno najbolj prometnih in hkrati najbolj nevarnih letališč na svetu.
Vzletišče Kamnik: Lokalna perspektiva
V Sloveniji imamo tudi primere specifičnih vzletišč, kot je Vzletišče Kamnik. Nahaja se južno od mesta Kamnik, v ograjenem delu industrijske cone Duplica, ki je zelo dobro vidna iz zraka. Za ultralahka letala (ULN) je v uporabi SEVERNI ŠOLSKI KROG (steza 11 za pristajanje) z največjo višino letenja 2000 ft QNH, ali z višino, ki je predhodno dogovorjena s kontrolo prometa Letališča Brnik. Vzletišče je enostransko, steza za pristajanje je označena z 11, steza za vzletanje pa z 29. Jugovzhodno od vzletišča se nahaja visokonapetostni daljnovod z višino stebrov do 35 metrov, kar predstavlja dodatno varnostno ovrednotenje. Vzletišče služi izključno dejavnostim članov Letalskega kluba Kamnik. Tako člani kluba kot gostujoči uporabniki morajo biti predhodno seznanjeni z Navodili za uporabo vzletišča Kamnik, preden jim je dovoljena dejavnost na vzletišču. Za letenje v območju uporabe vzletišča Kamnik je obvezna uporaba radijske postaje. Sporazum s Kontrolo zračnega prometa Slovenije d.o.o. je ključen za koordinacijo. Vendar pa je treba poudariti, da je Letališče Kamnik - Duplica do nadaljnjega za obiskovalce zaprto. PPR - (Zahtevano je predhodno dovoljenje) je obvezno za vsa zračna plovila, ki imajo potrebo pristanka oz. uporabe vzletišča. Kamnik - Duplica airfield is temporarily closed for visitors until further notice. Flight operations are granted only for permanently stationed aircraft, fly by LKKpilots / members. PPR - (Prior Permission Required) is mandatory for all aircraft in need of land/ depart from the airfield.
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana: Prenova in vzdrževanje
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, ki ga upravlja Aerodrom Ljubljana, je prav tako prestajalo pomembne infrastrukturne posege. V preteklosti je bila vzletno-pristajalna steza v celoti dolga 3300 metrov. Prva faza prenove se je zaključila pred rokom, ko je bil slab kilometer dolg del steze v enajstih dneh deležen nove asfaltne prevleke, prenovljenega svetlobnega sistema in dodatnih kabelskih jaškov. Med prenavljanjem steze je bilo vzletanje in pristajanje omogočeno na krajši, 2100 metrov dolgi stezi, delno pa je bil izklopljen tudi instrumentalni sistem za pristajanje v razmerah zmanjšane vidljivosti. Kljub obsežnim gradbenim delom je promet potekal nemoteno, brez zamud ali preusmeritev letal. Gradbena dela so se nadaljevala v drugi fazi prenove, ko so stezo za predvidoma 15 dni ponovno skrajšali. Takšni posegi so ključni za ohranjanje varnosti in učinkovitosti letališča, saj zagotavljajo, da steza izpolnjuje najnovejše standarde.
Na poti z Bližnjega vzhoda že tri letala s slovenskimi državljani
Letališče Konstantina Velikega Niš: Zgodovina in razvoj
Letališče Konstantina Velikega Niš (IATA: INI, ICAO: LYNI) se nahaja 4 km severozahodno od središča mesta Niš v predmestju Medoševac in Popovac. Prvo letališče, ki je služilo mestu Niš, je bilo ustanovljeno že leta 1910. V tridesetih letih dvajsetega stoletja je takratna nacionalna letalska družba Aeroput letališče uporabljala za civilno službo. Med in po drugi svetovni vojni so letališče uporabljali kot vojaško oporišče, med drugim je bilo baza za 63. padalsko brigado in 119. helikoptersko brigado. Del letališča še vedno uporablja Vojaško letalstvo in zračna obramba Srbije.
Leta 1952 so na mestu današnjega letališča zgradili prvo betonsko vzletno-pristajalno stezo, dolgo 1.500 metrov, ki so jo uporabljali za vojaške lete. Leta 1970 so letališče začeli uporabljati za občasne prevoze do obale Jadrana. Do osemdesetih let dvajsetega stoletja je ta občasna služba privedla do tega, da so lokalne oblasti prepoznale potrebe prebivalcev Niša in Južne ter Vzhodne Srbije ter upoštevale gospodarski razvoj mesta. Končna zgradba in pomožni podporni objekti so bili zgrajeni in odprti leta 1986. Ta projekt je vključeval tudi asfaltno prevlečeno vzletno-pristajalno stezo in vgrajen sistem luči, ki so omogočale vizualno vodenje spuščanja letal ponoči.
Razpad Jugoslavije v začetku devetdesetih let je močno zmanjšal število potovanj do Jadranskega morja, Ljubljane in Zagreba, nekdaj najprometnejših zračnih poti iz Niša. Sledile so sankcije Združenih narodov, uvedene proti Srbiji in Črni gori, vključno s prepovedjo mednarodnih letalskih potovanj. V teh okoliščinah je obseg prometa dosegel najnižjo točko, edini leti so potekali v poletnem času do letališča Tivat. Leta 1998 se je obseg prometa povečal zaradi velike količine zračnega prometa iz mednarodnega letališča v Prištini, ki je bil izven uporabe zaradi številnih meglenih dni, v katerih je promet uspešno potekal iz Niša.
Letališče so ponovno odprli leta 2003 s finančno pomočjo norveške vlade. Leta 2004 sta Jat Airways in Montenegro Airlines nadaljevala polete iz Niša v Zürich, Pariz in Tivat. Leta 2010 je Wind Jet začel opravljati lete z letališčem v Forliju v Italiji, medtem ko je Montenegro Airlines dnevno opravljal lete v Podgorico. Pot do Podgorice je bila leta 2013 ukinjena zaradi majhnega števila potnikov. Povečano število prometa se je začelo leta 2015, ko je nizkocenovna letalska družba Wizz Air začela opravljati lete v Basel in Malmö. Kmalu zatem je Ryanair temu sledil in napovedal polete v Berlin. Leta 2016 sta tako Wizzair kot Ryanair napovedala več letov iz Niša, oziroma Wizzair v Dortmund, Eindhoven, Memmingen in Ryanair v Weeze, Bergamo in Bratislavo. Kmalu po uvedbi teh letov je Niš doživel trimestno rast potniškega prometa, kar je preseglo prejšnji rekordni podatek. Oktobra 2016 je Turkish Cargo, letalski prevoznik za prevoz tovora, ki je del Turkish Airlines, začel redni tovorni promet med Nišom in Istanbulom. Novembra 2016 so družbe Swiss International Air Lines napovedale lete v Zürich, ki jih upravlja Airbus 320. Decembra 2016 je bilo objavljeno, da je letališče Konstantin Veliki začelo prenovo svojega terminala s širitvijo prostora za prijavo in vkrcanje, kot tudi z izgradnjo nove zunanjosti in pritrditvijo strehe. Obstajajo načrti, da bi se letališče Konstantin Veliki Niš povezalo s še dvanajstimi evropskimi mesti, potem ko bo srbska vlada objavila dokument o javnih interesih. Podjetjem z najboljšimi ponudbami bo dodeljenih 5 milijonov evrov.
Srbsko ministrstvo za notranje zadeve in rusko ministrstvo za izredne razmere sta leta 2009 na letališču ustanovila skupni center za odzivanje v sili. Obstajata dve avtobusni liniji, ki povezujeta letališče z večino niških predmestjih - linija 34A (letališče-centralna avtobusna postaja-osrednja železniška postaja-letališče) in 34B (letališče-centralna železniška postaja-centralna avtobusna postaja-letališče). Ena sama vozovnica stane 60 dinarjev (0,51 evra) in jo je mogoče kupiti v avtobusu.
Incidenti in varnostni vidiki
Nedavni incident, ko je letalo družbe Air Canada Express po pristanku na neimenovanem letališču trčilo v letališko gasilsko vozilo, poudarja pomen stalne budnosti in natančnosti v letalskem prometu. V tej tragični nesreči sta umrla pilot in kopilot letala. Ameriška zvezna letalska uprava (FAA) je po incidentu za letališče izdala prepoved vzletov in pristankov, letala, ki bi morala tam pristati, pa so preusmerili na druga letališča ali pa so se vrnila na izhodiščno točko. Vzrok trčenja še ni znan, preiskovalci ameriške uprave za varnost prometa (NTSB) pa so bili napoteni na kraj nesreče. Takšni incidenti, čeprav redki, opozarjajo na kritično vlogo kontrolorjev letenja, komunikacije med posadko in zemeljskim osebjem ter na pomen upoštevanja vseh varnostnih protokolov, tudi ko se zdi, da so pozivi kontrolorja preslišani.
Varnost na vzletno-pristajalnih stezah je odvisna od šte
tags: #vzletno #pristajalna #steza #letalisce #112