Vojaško letališče Cerklje ob Krki predstavlja srce slovenskega vojaškega letalstva in pomembno strateško točko ne le za Slovenijo, temveč tudi za širši regijski varnostni okvir. S svojo bogato zgodovino, ki sega v obdobje pred drugo svetovno vojno, se je letališče razvilo v sodobno, večnamensko letališče, ki služi potrebam Slovenske vojske (SV) in hkrati ponuja priložnosti za civilni zračni promet ter turistični razvoj. Trenutno Slovenska vojska razpolaga s skupno 40 letali in helikopterji, večina teh pa je dislocirana v Vojašnici Jerneja Molana, v okviru katere deluje prav to letališče, ki služi kot glavno oporišče enot vojaškega letalstva.
Zgodovina letališča: Od skromnih začetkov do strateškega pomena
Gradnja letališča v Cerkljah ob Krki se je pričela v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja, natančneje leta 1938, ko je letalstvo tedanje Kraljevine Jugoslavije pričelo z gradnjo travnate letališke steze in lesenih objektov. Ugodna geografska in meteorološka lega lokacije je bila ključna za to odločitev. Leto pozneje, leta 1939, je bilo letališče dokončano in so ga začeli uporabljati za vojaške namene, pri čemer je gostilo 6. letalsko izvidniško skupino Kraljevega vojnega letalstva Jugoslavije.
Začetek druge svetovne vojne v Jugoslaviji leta 1941 je močno zaznamoval usodo letališča. Že v nedeljo, 6. aprila, ob 5. uri zjutraj, je bilo letališče tarča bombardiranja, pri čemer je bilo uničenih 9 od 12 letal. Po nemški okupaciji je nemška vojska letališče prevzela v uporabo in ga nadgradila. Med letoma 1941 in 1942 so podaljšali in razširili letališko stezo, jo betonirali, utrdili teren ter zgradili tri dodatne zidane objekte. Na letališču so nato bazirali eskadriljo lovskih letal Messerschmitt Bf 109, pogosto pa so pristajali tudi jurišniki Junkers Ju 87 Stuka. Med vojno, leta 1943, so partizani uspeli poškodovati letališko infrastrukturo. Letališče je bilo ključno za izvidništvo in podporo kopenskih sil ter je odigralo pomembno vlogo pri desantu na Drvar 25. maja 1944. Po drugi svetovni vojni je letališče še naprej služilo jugoslovanskemu vojaškemu letalstvu. Sprva je gostilo okoli 30 lovcev Messerschmitt Bf 109, ki so jih kasneje zamenjali z Iljušin Il-2M3 Šturmovik, nato pa so prišla domača batna letala Ikarus S-49C. Leta 1947 je v Cerkljah potekalo državno jadralno prvenstvo, na katerem se je inštruktor letenja Žarko Majcen smrtno ponesrečil, po njem pa so preimenovali aeroklub.
V petdesetih letih 20. stoletja je bila steza obnovljena in asfaltirana, predvsem zaradi Tržaške krize. Z donacijo ameriške vojaške pomoči od leta 1952 je letališče začelo prejemati sodobnejša letala, kot so bili lovski bombnik Republic P-47 Thunderbolt, leta 1953 lovski bombnik Republic F-84 Thunderjet in leta 1956 dnevni lovec North American F-86 Sabre. Namen teh letal je bil zagotavljanje zračne podpore kopenskim enotam in zaščita zračnega prostora na ključnih smereh. Leta 1961 so prišla še novejša letala North American F-86D Sabre, vse vremenski prestrezniki in izvidniki, ki pa so bili večinoma bazirani v Zagrebu zaradi boljših inštrumentalnih pogojev zagrebškega letališča. Letališče v Cerkljah ob Krki je bilo zaradi svoje strateške lege eno največjih vojaških letališč v nekdanji Jugoslaviji in je bilo ključnega pomena za obrambo slovenskega zračnega prostora in celotnega severnega dela države. Tipično so na letališču bazirale tri eskadrilje lovskih bombnikov ali jurišnikov. V začetku sedemdesetih let so se ameriška letala upokojila, zamenjala pa so jih letala domače izdelave. Zadnja enota, ki je delovala na letališču pred osamosvojitvijo, je bila 82. letalsko-desantna brigada, ki je vključevala tri eskadrilje lovsko-bombniških letal: 237. lovsko-bombardiersko eskadriljo z letali Soko J-21 Jastreb, 238. eskadriljo lovsko-bombardierskih letal z letali J-22 Orao in 351. izvidniško eskadriljo z letali J-22 Orao, ki je bila prva enota opremljena s tem tipom letal v Jugoslaviji. Na letališču je bilo takrat nameščenih skupaj 67 reaktivnih letal, 1200 častnikov, podčastnikov, vojakov in civilistov ter nekaj vojaških specialcev. Po končani vojni so se letalske enote z letali preselile v Bosno in Hercegovino ter Srbijo.
Nov pomen je letališče dobilo po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Postalo je edino vojaško-civilno letališče v Sloveniji in glavno oporišče vojaškega letalstva Slovenske vojske.
Sodobna infrastruktura in zmogljivosti
Današnje vojaško letališče Cerklje ob Krki se ponaša z moderno infrastrukturo, ki omogoča širok spekter letalskih dejavnosti. Med večjimi objekti letališča izstopajo vzletno-pristajalna steza, ki je bila nedavno na novo preplastavljena, hangarji za letala, ploščadi za parkiranje in vzdrževanje letal ter skladišče goriva. Ključen za izvajanje letenja je nadzorni stolp, ki zagotavlja varno koordinacijo zračnega prometa.
Letališče ima dve vzporedni stezi: glavno asfaltno stezo dimenzij 3000 x 45 metrov in drugo, travnato stezo dimenzij 1100 x 30 metrov. Od leta 2021 je letališče tudi inštrumentalno opremljeno z ILS CAT I sistemom (111.10 MHz), DVOR/DME COK (108.25 MHz), NDB (OM) RK (359.0 kHz) in NDB (MM) CL (463.0 kHz). Ta oprema omogoča varno izvajanje letenja tudi v pogojih z omejeno vidljivostjo, kar je bistveno za operativno pripravljenost.
Nenazadnje, letališče se nahaja na strateško ugodni lokaciji, le 5 km od Brežic, 6 km od Krškega in 34 km od Zagreba, kar dodatno poudarja njegov regionalni pomen.
Vloga v Natu in mednarodnem sodelovanju
Vojaško letališče Cerklje ob Krki ima pomembno vlogo tudi v okviru Nata. Omogoča uporabo letališča kot operativnega oporišča za premeščanje sil zaveznic med vojaškimi vajami in operacijami. Hkrati je namenjeno zagotavljanju podpore države gostiteljice osmim taktičnim lovskim letalom in dvema letaloma za prečrpavanje goriva v zraku. To pomeni, da Slovenija, v skladu s sporazumi, zagotavlja zadostno količino goriva za letalske operacije teh letal, če bi se pojavila potreba. Ministrstvo za obrambo, ki upravlja letališče, poudarja pomen teh mednarodnih obveznosti.
Sodelovanje z Natovimi zavezniki se odraža tudi v finančni podpori. Do septembra tekočega leta je Slovenija za letališče prejela nekaj več kot 45 milijonov evrov sredstev s strani Nata. Dodatnih 25 milijonov evrov je že odobrenih za prihodnje projekte, povezane z zagotavljanjem zadostnih količin goriva. V teku je tudi proces odobritve sredstev za izgradnjo skladišča minsko-eksplozivnih sredstev, hidrantnega cevovoda in vgradnjo sistema za zaustavljanje letal v sili, za kar naj bi država prejela še okoli 30 milijonov evrov.
Piloti in usposabljanje: Vsakdan v zraku
Vsak dan, ob ugodnih vremenskih razmerah, se na letališču Cerklje ob Krki odvijajo letalski poleti. Pilot letala Pilatus PC-9M Hudournik, Matic Gomboc, letališče ocenjuje kot sodobno in v razvoju. "Za naše potrebe je več kot odlično, tudi naši kolegi iz zavezniških in partnerskih držav, ki pridejo sem, ga pohvalijo," je poudaril.
Tipičen delovni dan pilota se začne z jutranjim prihodom v službo, preobleko v uniformo ter individualnimi in skupnimi pripravami na letenje. Med slednjimi se preverijo meteorološko stanje, stanje zračnega prostora ter podrobnosti načrta letenja. Piloti letijo vsak dan, vendar se včasih poleti opustijo zaradi nalog, vremena, tehničnih težav ali razpoložljivosti ekip. Vreme je pomemben dejavnik, saj enota nima letal, ki bi omogočala letenje v vseh vremenskih razmerah. Pogosto letenje je ključnega pomena za ohranjanje operativne pripravljenosti pilotov, kar Gomboc ponazori s primerom vrhunskih športnikov, ki potrebujejo redne treninge.
Standard za vojaške pilote sicer zahteva med 150 in 200 ur letenja na leto, kar piloti v Cerkljah dosegajo. Povprečen polet traja približno uro. Demonstracijski poleti so krajši, poleti za usposabljanje mladih pilotov trajajo okoli ure, medtem ko lahko naloge trajajo od ene do dveh ur in pol.
Gomboc, ki trenutno leti s Pilatusom PC-9M, lažjim jurišnim letalom, o morebitni zavisti do pilotov, ki letijo s hitrejšimi vojaškimi letali, pove, da imajo z zavezniki redna skupna usposabljanja. Poudarja, da se izurjenost pilota in manevrske sposobnosti letala le v hitrosti razlikujejo, kar pa ni vedno prednost pri izvajanju letalskih operacij. "Seveda si kot pilot želim preizkusiti in leteti s hitrejšim letalom, a letimo s temi, ki jih imamo. Je pa včasih začutiti zavist na drugi strani, ko vidijo, kaj zmoremo slovenski piloti in koliko ur več usposabljanj lahko izvedemo s Pilatusom," je priznal.
Za letenje s hitrejšimi vojaškimi letali bi sicer potreboval dodatna usposabljanja, ki pa so obsežna tudi za Pilatus. Osnovno usposabljanje vojaškega pilota za napredno upravljanje letala pri nas traja dobri dve leti, kasneje pa so potrebna nenehna izobraževanja in usposabljanja.
V načrtu je tudi usposabljanje za pilotiranje novega tovornjaka letala Spartan, ki ga je Slovenija kupila in dobila decembra lani. To letalo lahko služi tudi za gašenje iz zraka. V prihodnje naj bi kupili še vsaj eno takšno letalo, za katera bodo usposobili dovolj pilotov, da bo zagotovljena izvedba operativnih nalog.
Šolanje pilotov Slovenske vojske
Vpliv na lokalno okolje in razvojne perspektive
Vojaško letališče v Cerkljah ob Krki ima pomemben vpliv tudi na lokalno občino Brežice. Čeprav prinaša določene obremenitve, kot sta hrup in obremenitev lokalne infrastrukture, pa denar, ki ga občina prejema kot kompenzacijo, pomeni tudi določen razvoj. Od leta 2004 do 2023 je ministrstvo občini odobrilo skoraj 3,5 milijona evrov, do konca letošnjega leta pa načrtuje še izplačilo nekaj manj kot milijon evrov. Del sofinanciranja lokalne infrastrukture je pomenil tudi neodplačen prenos nepremičnin z države na občino v skupni vrednosti nekaj manj kot 2,3 milijona evrov, ki so vključevale 14 stanovanj in nepremičnine v nekdanjem Tehnično remontnem zavodu Slovenska vas.
Po besedah župana Ivana Molana dogovor določa, da bo ministrstvo občini vsako leto za projekte odobrilo do 600.000 evrov. Do tega zneska sicer še niso dosegli, so pa z zbranimi sredstvi obnovili mostova v Cerkljah in na Borštu, lokalni cesti Črešnjice in Velike Malence-Vrhovska vas ter kupili gasilsko opremo.
V prihodnje župan pričakuje povečevanje obremenitev letališča na lokalno okolje, saj je na dolgi rok predvideno tudi kot oskrbovalno letališče, kar pomeni prisotnost večjih cistern.
Razvoj letališča je bil v obdobju 2006-2008 načrtovan v okviru Državnega prostorskega načrta (DPN) za Letališče Cerklje ob Krki. Ta načrt je predvideval razvoj tako vojaškega kot civilnega dela letališča, pri čemer je civilni del predstavljal pomembno razvojno priložnost za turizem v občini. V neposredni bližini civilnega letališča in avtoceste je bil s DPN za gospodarsko središče Feniks v Posavju (sprejet leta 2012) načrtovan tudi razvoj poslovno-industrijsko-logističnih dejavnosti, povezanih s transportom, logistiko, proizvodnjo in distribucijo blaga, vključno z novim priključkom na avtocesto.
Po sprejetju DPN za Letališče Cerklje so se nadaljevala dela na implementaciji načrtovanih programov v prostor. Izdelana je bila projektna dokumentacija za nove objekte, kot so kontrolni stolp, rekonstrukcija vzletno-pristajalne steze z letališkimi ploščadmi, hangar, skladišče goriv, skladišče minsko-eksplozivnih sredstev, objekt gasilske brigade ter vsa potrebna prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura. Cilj teh naložb je omogočiti letališču pridobitev ustrezne klasifikacije za sprejemanje in oskrbo največjih transportnih letal na svetu. Vloga LUZ-a pri pripravi DPN je zajemala urbanistično in arhitekturno zasnovo vojaškega dela, zasnovo območja za civilni zračni promet in spremljajoče logistično-storitvene dejavnosti, prometne rešitve, rešitve infrastrukture ter načrte gradbenih parcel.
Letališče Cerklje ob Krki tako ostaja ključni element slovenske obrambe, hkrati pa se razvija v sodobno infrastrukturo, ki podpira mednarodno sodelovanje in lokalni razvoj.