Bovec, slikovito mestece obdano z mogočnimi vrhovi Julijskih Alp, skriva v sebi bogato zgodovino, ki sega daleč v preteklost. Poleg osupljive naravne lepote, ki privablja obiskovalce iz vsega sveta, je Bovec tudi dom muzejev in spomenikov, ki pričajo o burnih časih in zanimivih legendah. Ena izmed takšnih legend, ki se prepleta z duhovi preteklosti, je zgodba o velikanu, ki naj bi nekoč živel na gori Kanin.
Legenda o velikanu z Kanina
Po stari pripovedki je nekoč v Bovcu živel velikan, ki je vsak mesec zahteval zase kravo ali dve ovci. Če mu Bovčani niso dali živine, je začel razsajat in je ubil tudi kakšnega človeka. Bovčani so se končno odločili, da mu ne bodo več dajali živine. Ko je prišel nov mesec in je velikan spet vprašal po živini, je ni dobil. Zato je začel razsajat in se odpravil proti planini Gozdec na Kaninu. Na tej planini je bilo veliko živine, ki bi požrešnemu velikanu prav dobro teknila. Vendar pa je bil velikan že tako izčrpan in sestradan, ker že cel mesec ni jedel, da ni zmogel več naporne poti. Na pobočju Kanina se je zgrudil in se pogreznil v skale. Od takrat se imenuje to pobočje Plejče, kakor se po bovško pravi pleča. Na površju so namreč ostala samo velikanova pleča.
Ta legenda, ki se prenaša iz roda v rod, dodaja mističnost območju Kanina in spominja na čas, ko so ljudje verjeli v nadnaravne sile, ki oblikujejo svet okoli njih.
Etnološka zbirka in dediščina prve svetovne vojne
Bovec ni le kraj legend, temveč tudi bogata zakladnica zgodovine, zlasti iz obdobja prve svetovne vojne. V mestu in okolici je več muzejskih zbirk, ki nudijo vpogled v življenje vojakov in domačinov v tistih težkih časih.
Ena izmed zanimivih lokacij za obisk je Lukčeva hiša na naslovu Kambreško 15. Po predhodnem dogovoru si lahko ogledate bogato zbirko predmetov iz prve svetovne vojne, vključno z orožjem, osebnimi vojaškimi predmeti, vojnimi medicinskimi pripomočki, fotografijami in razglednicami. Poleg tega so na ogled tudi arheološke najdbe, ki pričajo o davni preteklosti tega območja. Zbirka obsega predmete iz prve in druge svetovne vojne, ki jih je domačin nabral pretežno v bližnji okolici. Poleg značilnih predmetov, kot so bombe, granate, puške, bajoneti in pripomočki za prvo pomoč, si v njej lahko ogledate tudi starinske telefone, pet vojaških uniform različnih vojakov in držav, staro ognjišče, različne ognjiščne pripomočke, kuhinjske pripomočke in različne etnološke predmete. V hiši si lahko ogledate tudi vhodno vežo, kuhinjo z ognjiščem in krušno peč iz 19. stoletja ter etnološko zbirko, zbirko različnih starih dokumentov, pisem, zapisov in slik.
Posebno pozornost si zaslužijo najdeni predmeti iz vojaške bolnišnice, kjer so se zdravili italijanski vojaki, med njimi celo general Badoglio. Ti predmeti nudijo neposreden vpogled v skrb za ranjene vojake in težke razmere na bojiščih.
Muzej na prostem Ravelnik: Priča soške fronte
Ena izmed najpomembnejših dediščin prve svetovne vojne v Bovcu je Muzej na prostem Ravelnik. Ta krožna gozdna pot pripoveduje zgodbo o soški fronti, eni najbolj krvavih bojišč prve svetovne vojne. Nahaja se na prvi obrambni črti avstro-ogrske vojske na Bovškem polju.
Ravelnik in Stržišče, manjši vzpetini na Bovškem polju, sta bili ključni oporišči avstro-ogrskih branilcev. Od tu so branili strateško pomembni cesti čez prelaza Predel in kasneje še čez prelaz Vršič. Obe cesti sta bili izrednega pomena za oskrbo vojakov na soški fronti, saj so vojaki vsak dan potrebovali ogromno streliva, hrane in zdravil. Trdnjava na Ravelniku in Stržišču je imela zato veliko vlogo v obrambi.
Krožna pot poteka po ostankih prve avstro-ogrske obrambne črte. Avstrijski vojaki so utrdbo na Ravelniku in Stržišču zaščitili z rovi, dovolj globokimi, da se v njih skriva človek. Jarke so utrdili z zvitimi vejami, nekatere pa prekrili z hlodi. Sprva je imela avstrijska vojska v teh jarkih samo štiri vojake. 2 do 3 metre pred jarki je bila napeta bodeča žica, ki je varovala utrdbo pred nenadnimi napadi. Rovi so vidni še danes, čeprav niso tako globoki, kot so bili nekoč.
Po pobočjih obeh hribov vojaki niso mogli hoditi, ker so bila preveč vidna. Tam, kjer se danes bohoti gozd, takrat še ni bilo dreves. Zato sta bila oba hriba navrtana z jamami in bunkerji. Te so vrtali lokalni rudarji iz Loga pod Mangartom, ki so pred izbruhom vojne delali v Raibelovih rudnikih v Italiji.
Na vrhu Ravelnika je še danes viden krater na mestu padca italijanske granate. Granata je bila izstreljena iz vasi Sella Nevea v Italiji in je bila edina granata, ki je dejansko zadela Ravelnik. Na srečo so bili vsi branilci v kavernah, tako da nihče ni bil poškodovan. Krater je bil globok 8 metrov, a tudi to luknjo so kasneje iz varnostnih razlogov zapolnili domačini.
Oskrba z zalogami do Ravelnika je potekala s tovorno žičnico iz vasi Koritnica, ki je bila povezana z oficirsko kočo. Do oficirske koče so vodile tudi električne žice iz hidroelektrarne na reki Koritnici. Pred kočo je bila majhna kapelica, vklesana v skalo. Pod oficirsko kočo je vidna manjša kuhinja, na platoju pred njo pa so si vojaki uredili jedilnico. Prehrana vojakov na gorskih bojiščih soške fronte je bila sicer slaba in neredna. Obroki so se razlikovali glede na položaj, letni čas, narodnost in versko pripadnost. Proti koncu vojne je preskrba s hrano upadla in morala vojakov je močno padla.
Na relativno majhni površini Ravelnika je vidnih veliko število ostankov. Pomembne točke so označene z informativnimi tablami, ki obiskovalcem nudijo vpogled v zgodovino in pomen teh krajev.
Front na Soči - 100 godina poslije - 2 - Četvrtak 21:30
Priporočila za obiskovalce
Če želite kar najbolje izkoristiti svoj obisk muzejev in spomenikov v Bovcu, vam toplo priporočam, da si priskrbite vodnika. Vodeni ogledi vam bodo omogočili celovito razlago vseh dogodkov, ki so se zgodili v dolini med prvo svetovno vojno. Ogledate si lahko tudi zbirko predmetov iz prve svetovne vojne (orožje, osebni vojaški predmeti, vojni medicinski pripomočki, fotografije in razglednice) in arheološke najdbe.
Ogledi potekajo v več jezikih (angleščini, slovenščini, nemščini, italijanščini in hrvaščini) in trajajo približno eno uro, odvisno od velikosti skupine in števila vprašanj. Za edinstven vpogled v dediščino soške fronte priporočamo ogled muzeja na prostem z uniformiranim vojakom, ki bo postregel čaj iz skodelic, ki so jih uporabljali vojaki med soško fronto. Muzej je odprt celo leto, vstopnine ni.
Avstro-ogrska obrambna črta na Bovškem je potekala od Rombona, se spustila v Bovško kotlino, jo prečkala in se na levem bregu Soče čez Humčič povzpela na Javoršček. Avstro-ogrska vojska je po italijanskem napredovanju in zasedbi Bovca v avgustu 1915 svojo prvo obrambno črto močneje utrdila na vzhodnem robu Bovške kotline, in sicer prek dveh vzpetin: Ravelnika (519 m) in Stržišča (486 m). Obe vzpetini tvorita naravno oviro, ki so jo avstro-ogrski vojaki z utrjenimi položaji, kavernami in strelskimi jarki spremenili v steber svoje obrambe. Italijanska vojska je imela zahtevnejšo nalogo, saj je morala svoje položaje postaviti na odprti ravnini. Zasedla je zapuščeni Bovec ter bovško polje proti Čezsoči. Kljub srditim spopadom, ki so terjali številne žrtve, italijanske enote v Bovški kotlini niso bile uspešne. Položaji obeh vojskujočih se strani so se na tem delu bojišča ustalili in se v naslednjih dveh letih niso bistveno spreminjali, vse do avstro-ogrsko-nemškega preboja v oktobru 1917.
Približno 1,5 kilometra iz Bovca, v smeri proti Predelu in dolini Trente, se nahaja tudi vojaško pokopališče prve svetovne vojne. Od pokopališča nadaljujete proti Trenti še nekaj sto metrov, kjer se od glavne ceste desno odcepi steza. Kratka urejena pot skozi gozdiček pripelje do obnovljenih ostalin, ki prikazujejo, kakšno je bilo življenje na prvi obrambni črti avstro-ogrske vojske v Bovški kotlini. Na ogled so številni strelski in povezovalni jarki, kaverne, bunkerji, obnovljene barake, na vrhu pa tudi krater, ki je ostal za edino granato, ki je zadela položaje v času vojne. Oporišče na mali vzpetini Ravelnik (519 m) je branilo strateško cesto čez prelaz Predel, ki je bila izjemnega pomena za oskrbovanje vojakov s strelivom, hrano in zdravili. Del nekdanje avstro-ogrske obrambne črte, kjer so med soško fronto potekali srditi boji, povezuje kratka krožna pot, ki je del Poti miru od Alp do Jadrana.
Muzej na prostem Ravelnik je dostopen na cesti Bovec-Trenta (Predel), manj kot kilometer vožnje iz Bovca. Lahko pa se tja odpravite tudi peš po označeni poti, ki po 5 minutah pripelje do ostalin na Ravelniku.
Bovec tako ponuja edinstveno kombinacijo naravnih lepot, legend in zgodovinskih spomenikov, ki obiskovalcem omogočajo potovanje skozi čas in globlje razumevanje bogate dediščine tega gorskega območja.