Vodnikova domačija v Zgornji Šiški, ki stoji med Vodnikovo cesto in Cesto pod hribom, je več kot le spomenik lokalnega pomena. Je živo srce kulturne dejavnosti, ki se je razvilo iz tradicionalnega osrednjeslovenskega kmečkega dvorca v večnamenski kulturni center. Njena bogata zgodovina, ki sega v 18. stoletje, je prepletena z družino pesnika in duhovnika Valentina Vodnika, kasneje pa se je preoblikovala v gostilno, stanovanjsko hišo, pionirski oddelek knjižnice in končno v hišo branja, pisanja in pripovedovanja.
Zgodovina in lastništvo: Od "Pri Žibertu" do nacionalizacije
Leta 1730 je domačijo, ki se je takrat imenovala "Na jami", kupil Jurij Vodnikov, dedek pesnika Valentina Vodnika. S seboj je prinesel hišno ime "Pri Žibertu". Njegov sin Jožef, oče Valentina Vodnika, je na domačiji že vodil gostilno, ki je kasneje postala znana pod imenom "Pri kamnitni mizi". Valentin se je leta 1758 rodil v kamri številka 3 na tej domačiji. V tistem času je bila Zgornja Šiška obcestna vas, kjer je kmetijstvo prevladovalo, gostilna pa je imela pomembno vlogo, še posebej kot furmanska postojanka, saj je bilo ob njej tudi gospodarsko poslopje z dovolj prostora za govedorejo in konjerejo.
Domačija je ostala v lasti Vodnikovih vse do leta 1864, ko jo je kupil Jakob Matjan. Ta je preimenoval gostilno v "Pri Matjanu". Leta 1912 je Anton Pogačnik odkupil domačijo in gostilno. Leta 1930 je Pogačnik gostilno zaprl in obdržal le stanovanja. Zgradba je bila v lasti Pogačnikovih do leta 1960, ko je bila nacionalizirana.
Preobrazba v kulturno središče: Od Pionirskega oddelka do Hiše branja
Po letu 1960 je domačija doživela več preobrazb. Med letoma 1984 in 2008 je v njej deloval "Pionirski oddelek Valentin Vodnik", dislocirana enota Knjižnice Šiška, ki se je med letoma 1998 in 2008 preoblikoval v avdiovizualni oddelek knjižnice. Med bosansko vojno je domačija nudila prostor tudi kulturnemu udejstvovanju otrok iz Bosne in Hercegovine.
Do leta 2012 je domačijo upravljal KUD Vodnikova domačija. Aprila 2012 je upravljanje prevzel zavod Hanna's atelje sonoričnih umetnosti pod vodstvom sodobne umetnice Hanne Preuss, ki je zasnoval program "sonoričnega" centra z namenom vključevanja vseh generacij v ustvarjalne programe. Leta 2015 je vajeti prevzel Inštitut za neprofitno komunikacijo Divja misel s Tino Popovič na čelu, ki je domačijo preoblikoval v hišo branja, pisanja in pripovedovanja.
Arhitekturna zasnova in sestava
Vodnikova domačija predstavlja značilen osrednjeslovenski kmečki dvorec. Sestavljajo jo hiša, gospodarsko poslopje, pritlična stavba, vrtni paviljon ter kamnita miza z lipo in skupino kostanjev. Hiša je nadstropna stavba z dvokapno streho na čop, tlorisno rahlo zamaknjena, kar ločuje bivalni del od gospodarskega. V preteklosti so v veži ob vhodu v klet obstajala zanimiva železna vrata z okencem, skozi katera je gospodar postregel gostom v gostilni. Celotno podstrešje je preurejeno v dvorano, ki služi kot osrednji prireditveni prostor, kjer poteka živahna kulturna dejavnost, vključno z otvoritvami razstav. Tudi preurejena kašča in urejena klet danes služita kot razstavna prostora, kjer se vsako leto zvrsti na deset likovnih razstav priznanih umetnikov.
Programska ponudba: Literatura, umetnost in izobraževanje
Vodnikova domačija je danes osrednja šišenska kulturna ustanova, ki ponuja bogato in raznoliko programsko paleto za vse generacije. Stalna razstava v prvem nadstropju predstavlja spominsko zbirko Valentina Vodnika in knjižno razstavo od Brižinskih spomenikov do baroka. V pritličju se nahaja knjižnica, ki zaseda prostore nekdanje gostilne, manjša prostora pa sta namenjena razstavam in pisarni.
Programsko vodilo je "hiša branja, pisanja in pripovedovanja", kar se odraža v številnih dogodkih:
- Literarni in pripovedovalski večeri: Gostujejo slovenski in tuji avtorji, potekajo pogovori o literaturi in njenih dvojnikih (npr. serija "Knjiga in film"), predstavitve novih knjig, literarni večeri z uglasbljeno poezijo in recitali. Posebno pozornost namenjajo otroškim pripovedovalskim dogodkom, kot so "Nedelce" s pripovedovanji pravljic in pesmi.
- Delavnice in izobraževanja: Redno potekajo delavnice za otroke in odrasle, ki se osredotočajo na različna področja, kot so kreativno pisanje, songwriting, glasbena terapija, ilustracija in performans. Znan primer je delavnica uspavank, ki jo vodi glasbena antropologinja in kantavtorica Katarina Juvančič.
- Glasba: Občasno se odvijajo koncerti, kjer so v ospredju dobra besedila ali sodobna glasbena produkcija.
- Razstave: Domačija gosti deset likovnih razstav priznanih umetnikov letno, s poudarkom na ilustracijah in stripih slovenskih avtorjev, ki imajo tam tudi stalni razstavni in prodajni prostor.
- Posebni projekti: Domačija je tudi del Unescovega mesta literature, kar se odraža v programih, kot je pisarna Unescovega mesta literature.
Vključevanje in dostopnost
Vodnikova domačija se posebej trudi vključevati otroke, mladostnike, upokojence in okoliške prebivalce v svoje ustvarjalne programe. Cilj je ustvariti prostor, kjer se lahko ljudje družijo, ustvarjajo, se izobražujejo in izmenjujejo misli. Majhen format domačije deluje kot poligon za preizkušanje novih idej, ki s časom lahko prerastejo v večje projekte. Dnevno je domačija odprta za obiskovalce, ki lahko uživajo v branju v čitalnici ali Knjižnici pod krošnjami, pisali v sobi za pisanje ali se preprosto družili ob kavi ali čaju.
Prihodnost in vizija
Pod vodstvom Inštituta Divja misel se Vodnikova domačija razvija kot dinamično kulturno središče, ki s široko paleto dejavnosti bogati kulturno ponudbo Ljubljane. Kljub omejenim programskim sredstvom, s pomočjo partnerjev in ključnih posameznikov, domačija uspešno ponuja kakovostne vsebine, s poudarkom na produkcijah za otroke in mlade, kot so otroški literarni festival, pripovedovalska in filozofska šola za otroke. Vizija je ustvariti prostor, kjer se literatura srečuje z drugimi umetnostnimi zvrstmi, kot je film, in kjer se skozi različne pristope spodbuja branje, pisanje in pripovedovanje.
Sodelovanje in partnerstva
Uspeh Vodnikove domačije je močno odvisen od sodelovanja z različnimi partnerji. Med njimi izstopajo založbe, kulturna društva, umetniki, posamezniki ter javne ustanove. Takšna sinergija omogoča izvedbo ambicioznih projektov in zagotavlja raznolikost programskih vsebin. Primer takšnega sodelovanja je povezovanje s kooperativo založb THD (Teorija, humanistika, družba) in inštitutom Udesin, ki je privedlo do nastanka nove serije "Čitalnica". Sodelovanje z Unescovim mestom literature prav tako krepi mednarodni ugled in povezave.