Slovenija, dežela z bogato planinsko tradicijo, se ponaša z obsežno mrežo več kot 2.000 raznolikih planinskih poti, ki privabljajo na milijone obiskovalcev vsako leto. Planinske koče, te srce gorniškega utripa, so nepogrešljiv del te idilične slike, nudijo zavetje, počitek in okrepčilo. Vendar pa se za to slikovito podobo skriva vse bolj pereč problem: oskrba z vodo in ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami v teh visokogorskih postojankah. Rekorden obisk slovenskih gora namreč vse bolj obremenjuje že tako krhke ekosisteme, zlasti pa vodne vire. Številne planinske koče se namreč še vedno spopadajo z izzivi, kot je neobstoječa ali nedelujoča čistilna naprava, kar posledično vodi do iztekanja odpadnih voda neposredno v okolje in onesnaževanja dragocenih vodnih virov.
Dvojno jezero: Zgodba o onesnaženju in prizadevanjih za rešitev
Ena od najbolj nazornih ilustracij te problematike je Dvojno jezero v Dolini Triglavskih jezer. To naravno lepotico je že vrsto let onesnaženo, predvsem zaradi neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda s Planinske koče pri Triglavskih jezerih ter alohtonega vnosa rib v jezero. Kljub prizadevanjem za ureditev ekološkega stanja, kot so izlovi rib v letih 2020 in 2021, se ekološko stanje jezera še naprej poslabšuje. Ključni problem ostaja vir hranil, ki se izceja iz odpadnih voda planinske koče neposredno v Dvojno jezero.
Planinska koča pri Triglavskih jezerih je sicer septembra 2010 sicer dobila malo komunalno čistilno napravo (MKČN), ki deluje na bazi aktivnega blata. Nahaja se na vzhodni strani koče, vendar se odpadna voda izteka na močvirnato območje v bližini jezera. Zaradi specifičnih geoloških razmer in blagega naklona reliefa proti jezeru, se voda iz močvirnatega sveta neposredno izliva v jezero. Poročilo o delovanju male čistilne naprave iz leta 2019 (Levstek, 2019) je namreč razkrilo, da obstoječa čistilna naprava ne prečisti odpadne vode do zadostne stopnje čistosti glede organske obremenitve. Še bolj zaskrbljujoče je, da ni projektirana za odstranjevanje fosforja in dušika, ki sta ključna hranila, odgovorna za evtrofikacijo in poslabšanje stanja jezera.
Neustrezno upravljanje in izgovori: Koreninski problem
Tudi če predpostavimo, da je bila čistilna naprava ob izgradnji leta 2011 ustrezna, so rezultati pogosto ostali pod pričakovanji. Razlogi za to so večplastni. Kot je poudarila izr. prof. dr. Nataša Atanasova, soavtorica študije o izboljšanju stanja Dvojnega jezera, je bil ključen problem neustrezno vodenje celotnega procesa. To vključuje ravnanje z vodo že v sami koči do samega procesa v čistilni napravi. Zahteva se namreč strokovno osebje, ki ga v teh odročnih lokacijah pogosto ni, zato se oskrbniki trudijo delati po najboljših močeh. Leta 2021 so bile ugotovljene nepravilnosti pri upravljanju z organskimi odpadki in odpadnimi olji v kuhinji, kar se je odrazilo v visokih koncentracijah biokemijskih parametrov v vzorcih.
Lokalna skupnost je prav tako ostro kritična do ravnanja Planinskega društva Ljubljana-Matica, ki upravlja Kočo pri Triglavskih jezerih. Predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina, g. Bojan Traven, je izrazil svoje razočaranje: "To, kar počnejo pri Planinskem društvu Ljubljana - Matica je popolnoma v nasprotju z vso planinsko kulturo in etiko, na katero smo Slovenke in Slovenci še kako ponosni in je gradnik naše samobitnosti že več kot 150 let. Vodstvo planinskega društva Ljubljana-Matica nima mar za naravo, še manj pa za nas, prebivalstvo. Njihova sla po dobičku zastruplja ne samo Sedmerih jezer, temveč tudi Bohinjsko jezero. Bohinjsko jezero je največje stoječe zajetje pitne vode, reka Sava pa daje življenje tisočim in tisočim, vse do svojega izliva v Donavo. In vsakič, ko jih na to opozorimo, je na sporedu en kup izgovorov, kdo bi vse to moral urediti. V resnici pa gre samo za pohlep, ne glede na posledice za naravo in ljudi." Ta ostra kritika poudarja globoko nezadovoljstvo lokalne skupnosti in kaže na pomanjkanje odgovornosti pri upravljavcih.
Celovito upravljanje odpadnih voda: Strokovni, administrativni in izvedbeni izziv
Upravljanje z odpadnimi vodami v visokogorju predstavlja izjemno zahteven izziv. Potrebno je najti primerne tehnične rešitve, ki upoštevajo specifične obratovalne pogoje, kot so temperaturna nihanja, izpadi električne energije, nihanje vnosa hranil v čistilno napravo ter zahtevnost gradbenih posegov in dostopnosti. Vendar pa celosten pristop ne sme temeljiti le na tehničnih rešitvah, temveč mora vključevati tudi upravljavske rešitve, ki temeljijo na načelih trajnosti in skromnosti.
Prilagoditev gostinske ponudbe, kot je zmanjšanje in poenostavitev jedilnikov, odpoved pripravi cvrte hrane, zmanjšanje števila razpoložljivih prenočitvenih kapacitet ter ozaveščanje gostov o pomenu varčevanja z vodo in odgovornega ravnanja v naravnem okolju, so ključni ukrepi. To vključuje poziv k uporabi lastne posteljnine, ničelno toleranco do smetenja v naravnem okolju in poziv k odnašanju smeti v dolino, ter komuniciranje kodeksa obnašanja v naravi in primernega obnašanja v planinskih kočah. S temi ukrepi bi se tako obiskovalci kot upravljavci objektov in prostora zavezali k kakovostnemu gorništvu in ne k potrošniškemu pohodništvu, ki je vse bolj prisotno v slovenskih gorah.
Akcije čiščenja, kot je bila ta, ki so jo organizirali pri CIPRA Slovenija z odstranjevanjem alg z Dvojnega jezera, so pomembne, vendar predstavljajo zgolj "reakcijo na koncu pipe". Kot je poudaril predsednik CIPRE Slovenija, dr. Matej Ogrin, je bistveno bolj pomembno preprečiti vzrok umiranja jezera, to je vnos hranil. Zato ponovno pozivajo Planinsko društvo Matica in vse pristojne, da čimprej uredijo izcejanje odpadnih voda s Koče pri Triglavskih jezerih.
PD Ljubljana-Matica: Načrti za izboljšanje stanja kljub kritikam
Kljub očitnim težavam in kritikam, Planinsko društvo Ljubljana-Matica sporoča, da od leta 2019 aktivno sodeluje v projektu Vrh Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku. V okviru projekta načrtujejo ulov rib, odstranjevanje alg ter nadgradnjo obstoječe male čistilne naprave. Cilj nadgradnje je izboljšanje delovanja in predvsem odstranjevanje dušika in fosforja iz odpadne vode.
V lanski sezoni (2021/22) so pri PD Ljubljana-Matica na mali čistilni napravi izvedli prevezavo zalogovnikov za bolj učinkovito delovanje biološke čistilne naprave ter vgradili sistem za obarjanje fosforja. Ti ukrepi kažejo na določeno zavezanost k izboljšanju, vendar pa je ključno, da se reši osnovni problem neustreznega upravljanja in iztekanja odpadnih voda.
Cojzova koča na Kokrskem sedlu: Primer dobre prakse v visokogorju
Za kontrast problemom pri Koči pri Triglavskih jezerih, si lahko ogledamo primer Cojzove koče na Kokrskem sedlu. Ta visokogorska koča I. kategorije, ki se nahaja na nadmorski višini 1793 metrov, je zgled dobrega upravljanja z viri. Oskrba z energijo temelji na solarnih celicah, vetrnem agregatu in pomožnem dizelskem agregatu. Vodo oskrbujejo s kapnico in dezinfekcijo preko UV filtra, delno pa tudi iz studenca. Ključno je, da čiščenje odpadnih voda poteka preko čistilne naprave.
Zahtevnost dela oskrbnika na Cojzovi koči zahteva izkušnje z vseh področij planinskega gospodarstva, vključno z gostinskimi veščinami, poznavanjem sistema HACCP, tehničnim delom koče in računalniškim znanjem. Pomembno je tudi poznavanje okoliških gora in osnovno znanje tujih jezikov, saj kočo obišče veliko tujih gostov. Koča ima tudi gospodarja, ki skrbi za pripravo in redno vzdrževanje objekta. Takšen celovit pristop k upravljanju zagotavlja, da koča deluje učinkovito in v skladu z okoljskimi standardi.
Oskrba z vodo v planinskih kočah: Suša kot stalna grožnja
Slovenija je raj za pohodnike, saj ponuja več kot 10.000 km planinskih poti. Vendar pa se te poti vse bolj soočajo s pomanjkanjem vode, zlasti v visokogorju. Zaradi vse pogostejših sušnih obdobij imajo planinske koče resne težave z zagotavljanjem zadostnih količin vode. Oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici, Herman Uranič, je opozoril, da so imeli v določenih obdobjih vode le še za približno 10 dni, zaradi česar so morali omejiti število gostov.
Prevoz vode v cisternah je izjemno drag, saj lahko trije kubični metri vode, ki zadostujejo za en dan, stanejo kar 5000 evrov. V takšnih razmerah se varčuje z vodo na vseh področjih, od pomivanja posode do osebne higiene. Planince pozivajo, naj upoštevajo izredne razmere, varčujejo z vodo in s seboj prinesejo vlažilne robčke.
Statistika in izzivi: Kapnica, izviri in dovoz vode
V Sloveniji je 161 planinskih koč. Od teh jih 55 uporablja kapnico kot edini vir vode. Dobrih 10 koč dodatno dovaža vodo s cisternami, kjer je to mogoče. Približno 45 odstotkov koč ima urejen lastni izvir, nekatere pa kombinirajo vire s kapnico. Vse te oskrbne sisteme pa ogroža vse bolj sušno podnebje.
Planinska zveza Slovenije (PZS) si prizadeva za izboljšanje vodooskrbnih sistemov. V sodelovanju s podjetjem MESEC d.o.o. so v letu 2017 izvedli projekt namestitve opreme za filtriranje in dezinfekcijo vode s certificiranimi VIQUA UV dezinfekcijskimi sistemi. Do danes so oskrbeli že več kot 40 planinskih domov.
Nove tehnologije in trajnostni pristopi
Slovenija je namenila pet milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev za prenovo 24 planinskih domov, s čimer se posodablja infrastruktura in izboljšuje energetska učinkovitost. Cilj je, da bodo koče postale bolj prijazne do okolja, varčnejše z viri in udobnejše za obiskovalce. Prenove vključujejo izboljšano izolacijo, zamenjavo stavbnega pohištva, posodobitev sistemov in vgradnjo sončnih elektrarn ter toplotnih črpalk. Zgledi kot so Grmovškov dom na Kopah, Ribniška koča na Pohorju, Dom na Resevni in Vojkova koča na Nanosu kažejo na to, da je trajnostno poslovanje v planinskih kočah mogoče.
Velika planina: Primer kompleksne problematike
Velika planina predstavlja še en primer kompleksnosti problematike oskrbe z vodo in ravnanja z odpadnimi vodami. Zaradi kraškega značaja je vodna oskrba odvisna predvsem od deževnice, za napajanje živine pa se uporabljajo kali. V zadnjih dvajsetih letih so pastirji in gostinci sušo reševali s prevozom vode v cisternah.
Kraški izviri v vznožju planote so ogroženi zaradi športnih, turističnih in kmetijskih dejavnosti. Tanke zaščitne plasti prsti in vegetacije omogočajo, da onesnaževala neovirano pronicajo v podzemlje. Največja nevarnost za kakovost kraške podtalnice predstavljajo greznice, iz katerih odpadne vode neovirano pronicajo v podzemlje, ter odprta gnojišča.
Težave s kakovostjo vode so bile izpostavljene tudi v televizijski oddaji, kjer so jamarji Vito Kregar in Rajko Slapnik potrdili, da dejavnosti na Veliki planini uničujejo pitno vodo za 20.000 ljudi. Poleti, ko je planina najbolj obiskana, je v vodi zaznana večja koncentracija Escherichie Coli in nitratov.
Odgovornost vseh: Planinci, upravljavci in država
Reševanje problematike oskrbe z vodo in ravnanja z odpadnimi vodami v planinskih kočah zahteva celosten pristop, ki vključuje odgovornost vseh deležnikov. Planinci morajo ozaveščeno ravnati z vodo, varčevati z njo in spoštovati naravo. Upravljavci koč morajo vlagati v ustrezne tehnične in upravljavske rešitve ter zagotavljati strokovno usposobljeno osebje. Država pa mora zagotoviti ustrezno zakonodajo in finančno podporo za nujno potrebno sanacijo in posodobitev planinskih postojank. Le s skupnimi močmi lahko ohranimo slovenske gore kot čisti in neokrnjeni biser narave za prihodnje generacije.