Visoka turistična šola Portorož, znana tudi kot Turistica - Fakulteta za turistične študije, se predstavlja kot edina fakulteta v Sloveniji, ki se turizmu posveča na celovit, multidisciplinaren način. Znanja, ki jih razvijamo in podajamo, zagotavljajo visoko usposobljene kadre za delo v turizmu in s turizmom povezanih dejavnostih. Na Turistici se združujejo posamezniki, ki so odprti do drugih ljudi in kultur, do novih znanj ter optimistični glede neštetih možnosti zadovoljevanja potreb sodobnega Homo Turisticusa. Kljub okoliščinam, ki spremljajo svetovno gospodarstvo, fakulteta ohranja optimizem glede turizma kot gospodarske dejavnosti. Ljudje se turizmu ne bodo odpovedali, kar potrjujejo številna krizna in postkrizna obdobja. Kot turisti sicer spreminjamo svoje nakupne navade, vendar se globoka potreba po popotniških, turističnih doživetjih ohranja. Ta potreba je v človeku prisotna veliko dlje časa, kot poznamo izraz turizem, in je bolj univerzalna, kot si turistični strokovnjaki v tem trenutku še upamo priznati.
Poslanstvo Visoke turistične šole Portorož
Poslanstvo Turistice je izvajanje mednarodno primerljivega multidisciplinarnega izobraževanja in usposabljanja na področju turizma ter s turizmom povezanih dejavnosti. Fakulteta stremi k razvijanju znanja kot javnega dobra, omogočanju ustreznih pogojev za znanstveno raziskovalno, razvojno in svetovalno delo visokošolskih učiteljev in sodelavcev, raziskovalcev ter študentov. Ključni cilj je tudi prenašanje znanja in inovacij v turistično gospodarstvo in širše družbeno okolje.
Študijski programi na Turistici
Turistica ponuja širok nabor študijskih programov na vseh treh bolonjskih stopnjah, ki pokrivajo različne vidike turistične industrije.
Dodiplomski programi (I. stopnja)
Na prvi bolonjski stopnji fakulteta ponuja naslednje programe:
- Management turističnih destinacij (VS)
- Management turističnih podjetij (VS)
- Turizem (UN)
- Kulturni turizem (UN)
Več informacij o študijskih programih je na voljo na spletni strani www.turisticaupr.si v rubriki "študij".
Univerzitetni študijski programi I. stopnje (3 leta): Turizem, Kulturni turizem
Kandidate za univerzitetne študijske programe Turizem in Kulturni turizem izbirajo po naslednjem ključu: 70 % splošna matura in 30 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku ter 30 % uspeh pri maturitetnem predmetu (sociologija, zgodovina ali geografija). Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi. Strokovni naslov diplomantov je diplomirani organizator turizma (UN) oziroma diplomirani organizator kulturnega turizma (UN).
Zaposlitvene možnosti po zaključku teh programov vključujejo delo v turističnih in s turizmom povezanih organizacijah, kot so potovalne agencije, gostinska podjetja, hoteli in drugi nastanitveni obrati, organizatorji potovanj, turistično-informacijske pisarne, krajevne in regijske turistične organizacije, razvojne agencije, Slovenska turistična organizacija ter druge državne organizacije, ki pokrivajo področje turizma.
Mnenja študentov o univerzitetnih programih:
Eneja Vrenjak, študentka smeri Kulturni turizem (2. letnik), navaja, da se povprečno uči eno uro na dan, za izpite pa se pripravlja tri dni prej. Najtežja predmeta sta ji bila "paradigme turizma" ter "metodološka izhodišča", predvsem zaradi obsežnosti snovi in zahtevnosti predavateljev. Najbolj zanimiv predmet je "upravljanje poslovnih sistemov". Prisotnost na predavanjih se ne preverja, razen pri vajah, kjer je potrebna 80 % prisotnost. Uči se iz lastnih zapiskov, nekaj snovi pa prejema preko Študentskega informacijskega sistema (ŠIS) in e-učilnice. Stroškov s fotokopiranjem in nakupom knjig ni. Pozitivne plati študija so bližina doma in dejstvo, da je študijska smer razmeroma nova, kar omogoča, da profesorji študentom "pogledajo skozi prste". Kljub temu to včasih predstavlja tudi minus. Poleg študija ima dovolj časa za študentsko delo.
Valentina Levac, študentka smeri Turizem, za učenje porabi približno eno uro dnevno, predvsem za sprotne naloge. Za večino predmetov je potrebno malo sprotnega učenja. Najtežji predmeti se ji zdijo "analize", "e-turizem", "metodološka izhodišča" in "hotelirstvo". Večino učnega gradiva in knjig si je možno izposoditi v knjižnici na faksu, obstaja pa tudi sejem in trgovina rabljenih knjig v Kopru. Največ obvezne literature je v prvem letniku. 90 % snovi je teoretične, prakse je zelo malo. Najbolj zanimiv predmet ji je "varnost in turizem". Vaje so redne in obvezne, predavanja pa le nekatera. Prisotnost je priporočljiva pri večini predavanj. Fakulteta jo uči veliko o teoretičnem delu turistične panoge, vendar si želi več prakse. Svetuje vpis v program vsem, ki jih zanima turizem, saj je program zelo splošen. Ostane ji nekaj ur prostega časa dnevno, odvisno od urnika. Študentski žuri so pogosti in dobro obiskani. Delo ob študiju je zaradi nepredvidljivih urnikov možno le ob vikendih. Za hobije in dodatne aktivnosti ji ostane dovolj časa, saj si ga dobro organizira.
Anja Pugelj, študentka smeri Turizem, navaja, da sprejemnih izpitov ni. Uči se "kampanjsko", tri dni pred izpitom okoli tri ure na dan. Najtežja predmeta sta ji angleščina in metodologija. Uči se iz skript in zapiskov. Najtežji predmet v prvem letniku je angleščina zaradi zahtevnosti ustnega izpita. Literaturo kupuje na Bolhi, pri čemer v povprečju zapravi okoli 65 evrov. Najbolj zanimiv predmet je "turistična geografija" zaradi dobrega predavatelja. Vaje so obvezne in se preverja prisotnost. Na predavanja je priporočljivo hoditi, nekatera pa so tudi obvezna. Ostane ji veliko prostega časa, delo si lahko privošči v poznih popoldanskih urah. Žuri so dokaj pogosti. Negativne stvari, ki jih omenja, so slaba organizacija, premalo prakse in konkretnih predmetov za ta faks. Pozitivna stvar pa je veliko prostega časa. Za ta faks se je odločila "čisto po naključju". Fakulteta se ji je zdela zanimiva, nadaljevati pa namerava na podiplomskem študiju.
Visokošolski strokovni programi I. stopnje (3 leta): Management turističnih destinacij, Management turističnih podjetij
Kandidate za visokošolska strokovna programa izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Ti programi se ne izvajajo kot izredni študij. Strokovna naslova diplomantov sta diplomirani organizator turizma (VS) za oba programa.
Zaposlitvene možnosti vključujejo delo v potovalnih in turističnih agencijah, turističnem sektorju, nastanitvenih in prehrambenih gostinskih obratih, trgovini, transportu, srednjih/višjih/gostinskih šolah, organizacijah za promocijo turizma, oglaševalskih agencijah, kulturnih ustanovah ter kot organizatorji prireditev, festivalov, sejmov in v lokalnih ter regijskih turističnih organizacijah.
Mnenja študentov o visokošolskih strokovnih programih:
Urška Kukec, študentka smeri Management turističnih podjetij (2. letnik), ocenjuje, da zahtevnost študija ni prevelika, saj zanjo porabi povprečno uro na teden. Za izpit se začne učiti približno dva dni prej. Med najtežje predmete sodijo "poslovne finance" in "računovodstvo" zaradi obsežnosti snovi. Najbolj zanimiv predmet je "marketing v turizmu". Uči se večinoma iz lastnih zapiskov in skript. Predavanja niso obvezna, vaje pa so. Med študijem je v drugem letniku organizirana tudi obvezna praksa. Pozitivna plat študija je medštudijska praksa in zanimivi profesorji. Med minuse šteje razvlečen urnik preko celega dneva ter strogo preverjanje prisotnosti na vajah.
Tamara Grbac, študentka smeri Management turističnih destinacij, za študij porabi okvirno tri ure dnevno, večinoma za urejanje zapiskov in pripravo seminarskih nalog. Učenja se pred vsakim izpitom loti približno štiri dni prej. Med najtežje predmete sodijo angleščina in "upravljanje poslovnih sistemov". Uči se iz skript, lastnih zapiskov in izposojenih knjig. V tretjem letniku imajo obvezno trimesečno prakso, ki si jo študentje poiščejo sami ali pa jo uredi fakulteta. Pozitivne strani študija so prijazni in zavzeti profesorji, med negativne pa ugotavlja ponavljanje snovi skozi letnike. Ob študiju ji ostaja veliko prostega časa, ki ga izkoristi za študentsko delo. Na fakulteti so velikokrat organizirane raznolike delavnice ali projekti, kjer se študenti aktivno vključujejo in sodelujejo. Študija po zaključku prve stopnje ne namerava nadaljevati, saj si želi poiskati redno zaposlitev.
Anja Fortuna, študentka smeri Management turističnih podjetij, dnevno porabi za študij maksimalno dve uri in se uči tri dni pred izpitom. Najtežja predmeta sta ji angleščina in "osnove računovodstva v turizmu". Učno gradivo se lahko kupi na fakulteti, veliko gradiva pa profesorji objavijo na e-učilnici. Poteka tudi tržnica učnih gradiv. Večina predavanj na fakulteti ni obvezna, vaje pa so. Anja poudarja, da je dobro biti prisoten na vseh predavanjih. Fakulteta ji daje ogromno znanja, ki ga lahko dopolnjuje s praktičnim usposabljanjem. Za ta faks se je odločila, ker meni, da je "definitivno najboljša fakulteta s področja turizma". Ostaja ji dovolj prostega časa za druge aktivnosti. Študentski žuri so zanimivi in jih veliko organizirajo študentje s pomočjo ŠS Turistica.
Podiplomski programi (II. in III. stopnja)
Fakulteta ponuja tudi programe na drugi in tretji bolonjski stopnji:
- II. bolonjska stopnja (magistrski):
- Turizem
- Dediščinski turizem
- III. bolonjska stopnja (doktorski):
- Inovativni turizem
Več o študijskih programih je na voljo na www.turisticaupr.si v rubriki "študij".
Vpisni pogoji in kadrovska sestava
Vpisni pogoji se razlikujejo glede na vrsto študijskega programa (univerzitetni ali visokošolski strokovni) in način izvedbe (redno ali izredno). Fakulteta se ponaša z izkušenimi profesorji in sodelavci, ki s svojim znanjem in predanostjo bogatijo pedagoški proces. Med njimi so tudi: mag. Miha Bratec, viš. izr. prof. dr. mag. Tomi Brezovec, viš. Klara Čalušić, mag. doc. dr. mag. Daša Fabjan, viš. doc. dr. izr. prof. dr. mag. Šarolta Godnič Vičič, viš. prof. dr. izr. prof. dr. izr. prof. izr. prof. dr. mag. Tina Kociper, viš. Peter Kopić, viš. izr. prof. dr. izr. prof. dr. izr. prof. dr. dr. izr. prof. dr. Katarina Mušič, viš. pred. prof. dr. mag. Igor Novel, viš. Daša Okrožnik, mag., asist. dr. doc. dr. Saša Planinc, viš. doc. dr. prof. dr. izr. prof. dr. doc. dr. Ljudmila Sinkovič, viš. prof. dr. prof. dr. prof. dr. doc. dr. doc. dr.
Profesorji in njihova vloga
Profesorji na Visoki turistični šoli Portorož igrajo ključno vlogo pri oblikovanju prihodnjih turističnih strokovnjakov. Njihova pedagoška, raziskovalna in svetovalna dejavnost temelji na sodobnih spoznanjih in mednarodnih trendih v turizmu. Znanje, ki ga prenašajo, je pogosto obogateno z bogatimi praktičnimi izkušnjami, ki jih pridobijo s sodelovanjem v projektih in svetovanjem turističnim podjetjem.
Primeri, kot jih navajajo študenti, kažejo na različne pristope profesorjev. Nekateri so bolj strogi pri preverjanju prisotnosti in zahtevnosti, drugi pa so bolj prilagodljivi, kar lahko študentje dojemajo kot prednost ali slabost. Ključno je, da profesorji študente spodbujajo k razmišljanju, kritični analizi in iskanju inovativnih rešitev v turistični industriji. Izkušnje profesorjev, kot so mag. Miha Bratec, viš. izr. prof. dr. mag. Tomi Brezovec, in drugi omenjeni, predstavljajo pomemben vir znanja in mentorstva za študente. Njihova akademska titula, kot so višji predavatelj (viš. pred.), izredni profesor (izr. prof.), redni profesor (prof.) ter nazivi doktorjev znanosti (dr.) in magistrov (mag.), odraža njihovo strokovno usposobljenost in dolgoletne izkušnje na področju turizma.
Poudarek na praksi in sodobnih pristopih
Čeprav nekateri študentje izražajo željo po večji vključenosti prakse v študijske programe, je pomembno poudariti, da Turistica stremi k povezovanju teorije s prakso. Obvezne vaje, prakse med študijem (kot je omenjena trimesečna praksa v 3. letniku visokošolskih strokovnih programov) in sodelovanje na delavnicah ter projektih omogočajo študentom, da pridobijo dragocene praktične izkušnje. Profesorji, kot je na primer viš. prof. dr. mag. Igor Novel ali viš. doc. dr. prof. dr. izr. prof. dr. doc. dr. Ljudmila Sinkovič, s svojim delom pripomorejo k temu, da študentje spoznajo realne izzive turistične industrije.
Multidisciplinaren pristop fakultete zagotavlja, da študentje razvijajo celostno razumevanje turizma, ki vključuje ekonomske, socialne, kulturne in okoljske vidike. To jim omogoča, da se uspešno soočajo z vedno bolj kompleksnim in dinamičnim turističnim okoljem.
tags: #visja #turisticna #sola #portoroz #profesorji