Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in odpovedi poletov je med potniki, ki so obtičali v Dubaju, po ocenah nekaj več kot 200 slovenskih turistov. Ta nenadna situacija, ki jo povzroča izbruh vojne v regiji, je postavila na preizkušnjo tako potnike kot turistične agencije, ki si prizadevajo za njihovo varno vrnitev domov. V ozadju teh dogodkov pa se odpirajo tudi pomembna vprašanja glede pravic delavcev, ki zaradi takšnih okoliščin ne morejo opravljati svojega dela.
Višja sila kot nepredviden pojav
Kot je poudaril generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije, Mrvaljević, je vojna višja sila. Ta pojem se nanaša na zunanji vzrok, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. V takšnih razmerah posledično pomeni, da bodo potniki kakršne koli dodatne stroške nosili sami. To je pomembna posledica, saj potniki, ki so obtičali, pogosto niso bili pripravljeni na nepričakovane izdatke, povezane z daljšim bivanjem, novimi letalskimi kartami ali drugimi logističnimi potrebami. Čeprav agencije nudijo logistično podporo in nasvete, je finančna odgovornost primarno na posamezniku.
Potniki na poti iz oddaljenih destinacij
Podatki kažejo, da so obtičali potniki, ki so se vračali z destinacij, kot so Avstralija, Indonezija, Hongkong in Maldivi. Ti so kupili vozovnice bližnjevzhodnih letalskih prevoznikov, katerih lete so sedaj odpovedali ali prestavili zaradi zaprtega zračnega prostora. Združenje turističnih agencij je v stalnem stiku s pristojnimi organi iz Slovenije in drugih držav, vendar se soočajo z omejenimi možnostmi. V državah, kjer je zaprt zračni prostor ali celo kopenske meje, je iskanje alternativnih poti za vrnitev domov izjemno zahtevno.
Birokracija in iskanje alternativnih poti
Poleg varnostnih in logističnih izzivov, nekatere potnike pestijo tudi birokratske ovire. Na primer, za goste z Maldivov je za vstop v Indijo treba urediti elektronski vizum, kar dodatno zaplete postopek vrnitve. Medtem ko se za potnike, ki so zunaj območja vojne, iščejo alternativni prevozi, ostali še čakajo na priložnost, da bodo lahko poleteli domov. To obdobje čakanja lahko traja več dni, kar povzroča dodatno negotovost in neprijetnosti.
Informacije o kritju stroškov: Kaj drži in kaj ne?
Obstajajo tudi napačne informacije glede kritja stroškov bivanja za obtičale potnike. Andrej Klemenak s turistične agencije Pozejdon je pojasnil, da informacije, da dubajska vlada krije stroške bivanja, ne držijo. Takšna praksa velja le za potnike v emiratu Abu Dabi in tiste, ki imajo polete z nacionalnim letalskim prevoznikom Emirates in First Flight Dubai. To pomeni, da turistične agencije, kot je Pozejdon, kjer je v Dubaju 53 Slovencev, skrbijo za podaljševanje bivanja svojih potnikov iz dneva v dan, pri čemer imajo stike z veleposlanico.
Vloga turističnih agencij v kriznih situacijah
Številne turistične agencije so v stalnem stiku s svojimi potniki in jim nudijo 24-urno asistenco preko svojih vodnikov, predstavnikov in lokalnih partnerjev. Agencije, kot so Shappa, Palma, Svet križarjenj in Sonček, kljub temu, da nimajo potnikov na najbolj prizadetih območjih, skrbijo za skupine, ki se zaradi zaprtih letališč ne morejo vrniti domov, predvsem s področja Maldivov in Zanzibarja. Zagotavljajo povratne vozovnice, pomagajo z nastanitvijo ali podaljšanjem bivanja ter sproti preverjajo uradne informacije. Večje skupine so se že vrnile preko Istanbula ali pa so se pravočasno vrnile pred zaostrovanjem razmer.
Pravice delavcev v primeru višje sile
Izbruh vojne na Bližnjem vzhodu ima posledice tudi na slovensko gospodarstvo in delovno razmerje. Po vladnih ocenah je na ogroženih območjih obtičalo okoli 500 slovenskih državljanov. Večini se bo med čakanjem na vrnitev domov najbrž iztekel dopust. V takšnih primerih bi delavci zelo verjetno lahko uveljavljali odsotnost zaradi višje sile.
Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je temeljna obveznost delavca, da opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela. Delavec mora delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti.
Pravica do nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela je urejena v zakonu o delovnih razmerjih in s "specialnimi zakoni", lahko pa tudi s kolektivnimi pogodbami. Višina nadomestila je odvisna od razloga, zaradi katerega je delavec odsoten. Če pri delavcu niso podane okoliščine višje sile, ki utemeljujejo podlago opravičene odsotnosti z dela, se lahko sooči z drugimi posledicami.
V izjemnih primerih je odsotnost delavca z dela opravičena tudi zaradi višje sile. Ta je opredeljena kot prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile je treba v vsakem posamičnem primeru presojati prisotnost vseh elementov.
Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, je v skladu z ZDR-1 upravičen do polovice plačila, ki bi mu pripadalo, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Ta je za leto 2026 postavljena pri 1481,88 evra bruto. Ta določba zagotavlja določeno mero socialne varnosti, a hkrati poudarja, da finančne posledice niso v celoti pokrite.
Gospodarske posledice in prihodnji izzivi
Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije, kot je bilo omenjeno. Poleg neposrednih posledic na turizem, se slovensko gospodarstvo že sooča z učinki vojne v Iranu in regiji. Zaradi podražitve nafte so se že za vsaj tretjino povečali stroški prevozov. To se bo postopno prelilo tudi na druge sektorje in dvignilo inflacijo. Pričakuje se podražitev hrane ter vpliv na gospodarsko rast, kar zahteva premišljene ukrepe s strani države.
Slovenski turistični sektor se tako poleg izzivov, povezanih z vračanjem obtičalih potnikov, sooča tudi s širšimi gospodarskimi posledicami, ki jih prinaša nestabilnost v ključnih regijah. Iskanje alternativnih poti, upravljanje s tveganji in skrb za pravice vseh vpletenih bodo ključni za premagovanje teh izzivov v prihodnje.