Beograd, srce srbskega vaterpola, bo ponovno gostil Evropsko prvenstvo v vaterpolu za moške. To prestižno tekmovanje, ki se bo odvijalo od 10. do 25. januarja 2026, predstavlja že 37. izdajo kontinentalnega turnirja, ki ga organizira krovna evropska plavalna organizacija, European Aquatics. Dogodek ne bo le praznik vrhunskega športa, temveč bo zaznamoval tudi 100. obletnico obstoja prvenstva, kar dodaja poseben pomen tej izdaji. Beograd bo s tem postal že tretjič gostitelj moškega evropskega prvenstva, kar priča o bogati vaterpolski tradiciji mesta in države.
Zgodovinski odmevi in slovenska pot
Zgodovina vaterpola na evropskih prvenstvih je bogata in polna presenečenj, Srbije pa v njej zavzema posebno mesto. Srbski vaterpolisti, nekoč pod zastavo Jugoslavije, so se na evropskih prvenstvih prvič pojavili že leta 1934, kjer so zasedli 5. mesto. Po nekaj preskočenih izdajah so postali redni osvajalci medalj, zbrali so srebra v letih 1954, 1958, 1962, 1977, 1985, 1987, 1989 ter bronasta odličja v letih 1950, 1966, 1970, 1974. Njihov prvi evropski naslov je prišel šele leta 1991. Po vrnitvi na mednarodno sceno pod imenom Srbija, so začeli izjemno serijo uspehov. Od leta 2000 do 2018 so osvojili kar sedem od devetih evropskih prvenstev, kar priča o njihovi dominantnosti. Njihov niz devetih zaporednih uvrstitev na oder za zmagovalce se je sicer končal v Budimpešti 2020, ko so po kazenskih strelih izgubili proti Španiji v četrtfinalu in zasedli 5. mesto. Po tem je sledil še šokanten poraz proti Franciji v kvalifikacijah za nadaljnje tekmovanje, kar je vodilo do najslabšega rezultata v zgodovini - 9. mesta v Splitu. Kljub temu se je Srbija kot domačin prvenstva leta 2026 uvrstila med najboljših osem, kar jim zagotavlja neposredno uvrstitev.
Slovenska moška vaterpolska reprezentanca je na evropskem prvenstvu v Beogradu dosegla velik uspeh že s samo uvrstitvijo. V svojem uvodnem nastopu so se pomerili s favorizirano Hrvaško in kljub prepričljivemu porazu z 20:4, pokazali obetavno igro. Matija Bernard Čanč je dosegel jubilejni 200. gol Slovenije na evropskih prvenstvih, kar je bil poseben trenutek za slovenski vaterpolo. V skupini B so se poleg Hrvaške pomerili še z Grčijo in Gruzijo. Po prvem delu tekmovanja so se slovenski vaterpolisti borili za razvrstitev od 13. do 16. mesta. V napeti tekmi za 13. mesto so po izvajanju petmetrovk premagali Slovaško z 14:13, junaka tekme pa sta bila strelec zadnjega gola z metom za zmago v rednem delu Nace Štromajer in vratar Jure Beton. Kljub temu, da so Slovaki na papirju veljali za najmočnejšega nasprotnika v tej skupini, je pomočnik trenerja Teo Galić poudaril, da so bili Slovaki verjetno psihološko na dnu po prejšnjem porazu s Turki. S tem uspehom so Slovenci dokazali, da lahko igrajo dober vaterpolo in premagajo favorizirane nasprotnike. Vendar pa je Galić opozoril tudi na zahtevnost urnika, saj so v štirih dneh odigrali štiri tekme, kar je velik fizični napor. Na koncu so Slovenci prvenstvo zaključili na 15. mestu, po porazu proti Izraelu po petercih (14:15) in nato proti Maltežanom. Kljub temu je prvenstvo za Slovenijo, ob upoštevanju težav z pripravami, veljalo za uspešno.
Spremljevalni dogodki in organizacija
Evropsko prvenstvo v vaterpolu 2026 bo potekalo v Beogradski Areni, največji dvorani v Srbiji, ki je bila zgrajena leta 2004 in sprejme 18.386 gledalcev. Za potrebe vaterpolskega prvenstva bo kapaciteta zmanjšana na 12.500 sedežev zaradi postavitve dvignjenega bazena. Tekmovanje bo potekalo med 10. in 25. januarjem 2026, kar je premik v koledarju, saj je bilo prvotno predvideno za poletje istega leta. Ta premik je bil deloma posledica želje po vzpostavitvi "januarske tradicije" za vaterpolo, podobno kot pri rokometnem evropskem prvenstvu.
Žreb skupin za prvenstvo je potekal 13. septembra 2025 v Beli dvor v Beogradu. Vodila ga je srbska novinarka Marija Kilibarda, s prispevki predsednika Vaterpolo zveze Srbije in lokalnega organizacijskega odbora Viktorja Jelenića ter predsednika European Aquatics Antonia Silve. Pri žrebu sta sodelovala tudi srbska olimpijska vaterpolista Filip Filipović in Milan Aleksić.
Vpeljan je bil nov format tekmovanja, ki je bil predstavljen marca 2025. Ta format, ki je zelo podoben tistemu, ki se je uporabljal za rokometno evropsko prvenstvo, ko je še imelo 16 ekip, vključuje predkrog v skupinah, kjer se ekipe pomerijo po sistemu vsak proti vsakemu. Tri najboljše ekipe iz vsake skupine napredujejo v glavno tekmovanje, kjer se rezultati iz predkroga prenesejo. V tej fazi se ekipe iz ene skupine križajo z ekipami iz druge skupine. V izločilne boje (četrtfinale, polfinale in finale) napredujejo štiri najboljše ekipe iz glavnega tekmovanja.
Water Polo Tactics - Team Driving Concepts
V ospredju: Španija in njeni izzivalci
Španija prihaja v Beograd kot aktualni evropski prvak in svetovni prvak, kar jih postavlja v vlogo ekipe, ki jo je treba premagati. Njihova dominantnost na zadnjih evropskih prvenstvih je izjemna, saj so v zadnjih štirih izdajah izgubili le eno tekmo v rednem delu, in sicer proti Madžarski v polfinalu Splita 2022. Na evropskih prvenstvih so redni udeleženci od leta 1954, z izjemo leta 1962. Pred svojim zadnjim evropskim naslovom so njihovi najboljši dosežki bili srebrna priznanja v letih 1991, 2018, 2020 ter štirje bronasti medalji. Njihova pot do vrha ni bila vedno lahka, saj so se po letu 2006 borili za vrnitev med najboljše, kar jim je uspelo šele po letu 2016. Na svetovnih prvenstvih so prav tako dosegali izjemne rezultate, čeprav so se leta 2015 prvič v zgodovini zgodili, da se niso uspeli uvrstiti na prvenstvo. Vendar pa so se po tem vrnili v velikem slogu, z več zaporednimi finali in medaljami. Od leta 2018 naprej so Španci redno na stopničkah na vseh velikih tekmovanjih, razen na olimpijskih igrah. Igralec Alvaro Granados bo ponovno ključna figura za špansko reprezentanco.
Med izzivalci Španije izstopa Srbija, ki se bo kot domačin prvenstva borila za svoj deveti evropski naslov. Kljub nedavnemu padcu forme po odhodu nekaterih ključnih igralcev zlate generacije, Srbija ostaja močan nasprotnik, še posebej na domačem terenu. Njihov cilj bo nedvomno povratek na vrh.
Drugi pomembni udeleženci
Poleg Srbije in Španije, ki bosta zagotovo v središču pozornosti, lahko pričakujemo tudi močne predstave drugih evropskih reprezentanc.
Nizozemska ima bogato zgodovino v vaterpolu, čeprav je njihov edini evropski naslov datiran v leto 1950. Takrat je Rudy van Feggelen postal najboljši strelec turnirja s 35 goli, kar je drugi najboljši posamični dosežek v zgodovini, za Manuelom Estiartejem (36 golov, 1991). Nizozemci imajo še eno evropsko medaljo, bron iz leta 1938. V zadnjih letih so se pogosto uvrščali med 10. in 12. mesto, z izjemo leta 2020, ko so zasedli 15. mesto. Na olimpijskih igrah so osvojili dve bronasti medalji (1948, 1976), na svetovnih prvenstvih pa je bil njihov najboljši dosežek 4. mesto leta 1982. Kljub temu, da niso med favoriti za najvišja mesta, nizozemska ekipa vedno predstavlja trd oreh.
Izrael je na evropskem prvenstvu v Splitu 2022 debitiral in s 12. mestom presenetil mnoge. Njihova prisotnost na tem prvenstvu potrjuje njihov napredek in željo po nadaljnjemu vzponu.
Vprašanja integritete
Na žalost, nedavno evropsko prvenstvo ni minilo brez škandalov. 16. januarja 2026 so bili igralci Malte obtoženi stavljenja na lastne tekme, pri čemer naj bi bilo osumljenih okoli štiri igralce. Posebej je bila pod drobnogledom tekma proti Črni gori. Vaterpolo zveza Malte je poudarila svojo zavezanost načelom integritete, preglednosti in fair playa, hkrati pa poudarila, da obtožbe ostajajo obtožbe, dokler jih ne potrdijo pristojni organi. Takšni dogodki mečejo senco na šport in poudarjajo potrebo po nenehnem nadzoru in sankcioniranju neetičnega ravnanja.
Vaterpolo zveza Srbije in njena struktura
Uspeh srbskega vaterpola je močno povezan z dobro organizacijo in močnim vodstvom. Vaterpolo zveza Srbije (VSS) ima jasno strukturirane organe, ki skrbijo za razvoj športa. Skupščina VSS, ki ji predseduje Saša Vlaisavljević, predstavlja najvišji organ odločanja. Upravni odbor, pod vodstvom Viktorja Jelenića, je odgovoren za operativno vodenje, medtem ko Nadzorni odbor, s predsednikom Draganom Popovićem, skrbi za nadzor nad finančnim poslovanjem. VSS ima tudi vrsto komisij, ki pokrivajo različna področja, kot so športna vprašanja, registracija igralcev, tekmovanja, sodniška vprašanja, disciplinski postopki, pritožbe in zdravstvena skrb. Direktor vaterpolo zveze Srbije je Đorđe Đorđević, športni direktor pa Milan Aleksić, oba pomembna akterja v razvoju srbskega vaterpola.
Prihodnost in spremembe
Evropsko prvenstvo v Beogradu 2026 bo zaznamovalo ne le 100. obletnico prvenstva, temveč tudi vpeljavo novega formata tekmovanja. Ta sprememba, ki je bila predstavljena marca 2025, je že tretji različni format v treh zaporednih izdajah. Vpeljava novega sistema potrjuje dinamiko razvoja vaterpola in prizadevanja za še bolj privlačno in tekmovalno prvenstvo. Sodelovanje 16 ekip, ki bo potekalo že šestič, zagotavlja široko zastopanost evropskih držav. Poleg tega je pomembno omeniti, da bo to prvo prvenstvo, kjer bosta imela oba spola različne gostitelje, saj je European Aquatics to spremembo dokončno potrdila marca 2025.
