Bohinj, 16. 6. 2025 - V zadnjih dneh so družbena omrežja preplavili zapisi posameznikov, ki poročajo o zdravstvenih težavah svojih psov po obisku Bohinjskega jezera. Ti zapisi namigujejo na morebitno zastrupitev s cianobakterijami, kar je sprožilo skrb med obiskovalci in lastniki hišnih ljubljenčkov. Hkrati pa so se v zadnjem času zgodili tudi drugi, manj prijetni dogodki, povezani z jezerom, ki so dodatno vzbudili pozornost javnosti in oblasti.
Monitoring kakovosti vode in skrbi glede cianobakterij
Redni monitoring kakovosti voda na območju Bohinjskega jezera izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Gre za sistematične, periodične in poglobljene analize, ki vključujejo ekološke in kemijske kazalce kakovosti vode. Po podatkih ARSO se vsakih 14 dni izvajajo konkretni pregledi kopalnih voda na izbranih točkah okoli Bohinjskega jezera. Vsi dosedanji rezultati kažejo na dobro oziroma zelo dobro ekološko in kemijsko stanje Bohinjskega jezera. Tudi zadnje bakteriološke analize potrjujejo, da je voda primerna za kopanje.
Kljub ugodnim rezultatom rednih analiz, ARSO ne izvaja rednih analiz prisotnosti cianobakterij v vodah. Zaradi previdnosti in na podlagi namigovanj o morebitni prisotnosti cianobakterij, se je Občina Bohinj odločila za dodatne preveritve. V ta namen so vzpostavili stik z Nacionalnim inštitutom za biologijo (NIB). Vzorci vode iz Bohinjskega jezera so bili vzeti in poslani na analizo, ki je trenutno v teku. Občina Bohinj poudarja, da konstantno izvaja vse aktivnosti, ki so v njeni stvarni pristojnosti.
Ob tem Občina Bohinj svetuje vsem lastnikom psov in obiskovalcem dodatno previdnost, predvsem v času višjih temperatur in povečanih toplotnih obremenitev. Priporočajo, da psi vedno imajo na voljo dovolj sveže vode in da niso izpostavljeni soncu v najbolj vročem delu dneva. Zdravje in varnost vseh obiskovalcev Bohinja - tako ljudi kot živali - je občini izjemno pomembno.
Tragična nesreča na jezeru: prevrnitev jadrnice
Nedavno je Bohinjsko jezero pretresla tragična nesreča, ko se je prevrnila in potonila jadrnica. Nesreča se je zgodila nekaj pred 13. uro, pri čemer se je ena oseba začela utapljati. Še pred prihodom intervencijskih služb jo je do obale prepeljala posadka druge jadrnice. Po do sedaj zbranih podatkih policije je bil na jadrnici moški, 50-letni slovenski državljan, ki je ob prevrnitvi padel v vodo. Do kopnega sta mu pomagala dva jadralca in upravljavka supa, ki je nudila pomoč pri transportiranju poškodovanca.
Posredovali so tudi gasilci PGD Bohinjska Bistrica, enota civilne zaščite za reševanje na vodi Bohinj, PGD Bled, Podvodna reševalna služba Bled in Gorska reševalna služba Bohinj. Kljub hitri pomoči in poskusom oživljanja, ki so jih izvajali do prihoda reševalcev nujne medicinske pomoči in dežurne ekipe Gorske reševalne službe Brnik, žal neuspešno. Oseba je umrla.
Policija je sporočila, da je bilo na območju jezera precej vetrovno, jezero pa valovito. Moški pri jadranju ni uporabljal rešilnega jopiča. Vzrok nesreče še ni znan.
Varnost na reki 101: Nosite rešilni jopič
Ostanki vojnega arzenala na dnu jezera
V zadnjem času so se pojavile tudi novice o najdbi neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) na območju Bohinjskega jezera. Pred nekaj dnevi so na obrežju jezera našli neeksplodirani ročni bombi oz. tromblona iz prve svetovne vojne. Ta najdba je sprožila skrb med obiskovalci glede varnosti kopanja v jezeru.
Da bi pomirili javnost in zagotovili varnost, je osem pripadnikov državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) preventivno pregledalo nekaj sto metrov obalnega pasu Bohinjskega jezera v bližini počitniškega doma ministrstva za notranje zadeve. Pri tem so v jezerskem dnu našli okoli 140 neeksplodiranih ostankov prve svetovne vojne - večinoma avstro-ogrskih tromblonov in pnevmatskih min.
"Upam, da bomo s tem uspeli pomiriti turiste in druge obiskovalce Bohinja, ki so bili po medijski objavi najdbe ročnih bomb iz prejšnjega tedna kar nekoliko v dvomih, ali je Bohinjsko jezero sploh varno za kopanje. Odgovor je jasen, jezero je bilo za kopalce varno prej in bo še naprej," je ob tem dejal bohinjski župan Franc Kramar.
Znano je, da je mimo Bohinjskega jezera nekdaj potekala železniška proga. Med prvo svetovno vojno, ko je Bohinj predstavljal zaledje soške fronte, so tudi po tej progi oskrbovali vojsko na bojišču. Proti koncu vojne je v bližini sedanjega počitniškega doma MNZ nesrečno iztiril transportni vlak in v jezeru je tedaj ostal tudi voz, poln granat in minometnih min. "Ta vlak je še vedno v jezeru. Ko so konec 90. let razmišljali, kaj z njim narediti, so ugotovili, da se nahaja v zelo veliki globini in je pokrit z debelo plastjo mulja. Nazadnje so se odločili, da ga je najbolj smiselno pustiti pri miru," pojasnjuje župan.
Sto let staro orožje, ki ga globoko v sebi skriva Bohinjsko jezero, ne predstavlja nevarnosti za kopalce, dokler ga nekdo ne poskuša izkopati iz jezerskega dna, je pojasnil tudi poveljnik državne enote za varstvo pred NUS Darko Zonjič. Tromblona, ki so ju prejšnji teden našli samo nekaj metrov od obrežja Bohinjskega jezera, je zato po njegovem mnenju nekdo privlekel iz globine. "Da se to ne bi več ponavljalo, smo vizualno in s pomočjo detektorjev kovine natančno pregledali nekaj sto metrov obale in jezersko dno do globine šestih metrov. Vse, kar smo našli v mulju, smo izkopali, sedaj bomo neeksplodirane bombe varno uskladiščili do strokovnega uničenja," je razložil. Kot je še pojasnil Zonjič, so to območje nazadnje natančno preiskali in očistili že leta 2003, tako da bomb na površju že dolgo ni bilo več. V zadnjih štirinajstih dneh so sicer na Gorenjskem poleg bomb v Bohinjskem jezeru našli še tri neeksplodirana ubojna sredstva.
Primeri zastrupitev psov in vzroki
V zvezi z omenjenimi zdravstvenimi težavami psov po obisku Bohinjskega jezera, so znani posamezni primeri, ki so bili podrobneje analizirani. Izsledki obdukcije psičke, ki je junija poginila po kopanju v Bohinjskem jezeru, kažejo, da je najverjetneje poginila zaradi hkratne zastrupitve z dvema strupenima učinkovinama: metaldehidom in anatoksinom.
Metaldehid je aktivna učinkovina, ki se najpogosteje uporablja v vabah za zatiranje polžev, lahko pa je tudi glavna sestavina trdega goriva za prižiganje ognja pri kampiranju ali v majhnih grelnikih. Zaradi dodatka otrobov ali melase psom in drugim domačim živalim tovrstne snovi zelo teknejo, zato so zastrupitve precej pogoste. Za zastrupitev ali smrt zadostuje zaužitje že zelo majhne količine metaldehida. Znaki zastrupitve so zelo različni in nespecifični, do pogina pa pride v štirih do 24 urah.
Anatoksin pa je nevrotoksični alkaloid, ki ga proizvajajo cianobakterije. Najpogostejši vzrok zastrupitve z njim je zaužitje vode, v kateri so cianobakterije. Pogin lahko nastopi že 20 minut po nastanku prvih kliničnih znakov.
Po navedbah uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so se pri psički klinični znaki, ki so nakazovali na zastrupitev, pojavili eno uro po prihodu ob jezero, opisani znaki pa bi lahko kazali tako na zastrupitev z metaldehidom kot anatoksinom. Tudi rezultati raztelesbe in histopatološke preiskave so pokazali spremembe, ki lahko nastanejo tako pri zastrupitvi z metaldehidom kot anatoksinom. Glede na ugotovljeno količino bi pogin lahko povzročil vsak od obeh strupov, najverjetneje pa je šlo za hkratno zastrupitev z obema snovema.
V drugem primeru, ko je pes poginil avgusta po kopanju v Bohinjskem jezeru, rezultati obdukcije niso pokazali prisotnosti anatoksina. Obdukcija je pokazala, da je velika količina drobnih kamenčkov v prebavilih povzročila obstrukcijo, ki je izzvala šok in posledično akutno odpoved vseh vitalnih organov. Zaužitje tujkov, kot so kamenčki ali plastični pokrovčki, so znak alotriofagije, motnje hranjenja, ki se kaže v zaužitju nehranljivih, neužitnih snovi ali predmetov.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lastnike hišnih ljubljenčkov opozarja, naj bodo na sprehodih pozorni, saj živali iz radovednosti hitro lahko zaužijejo snovi, ki so zanje nevarne. Pogoste zastrupitve pri psih in mačkah se zgodijo zaradi zaužitja določene hrane (čokolada, žvečilni gumi, čebula, česen, gobe), zdravil za ljudi, strupenih rastlin in drugih snovi. Treba se je izogibati tudi stoječim vodam z modrozeleno sluzjo, ki kaže na čezmerno razmnoževanje cianobakterij. Simptomi zastrupitve so odvisni od snovi, ki jo je žival zaužila, in vključujejo prebavne motnje, tresenje, zmedenost, težave z dihanjem in napade.
Zaključek in priporočila
Bohinjsko jezero ostaja kljub omenjenim dogodkom priljubljena destinacija. Občina Bohinj si prizadeva za zagotavljanje varnosti in dobre kakovosti vode. Vendar pa je za preprečevanje neprijetnih situacij ključna tudi previdnost obiskovalcev in lastnikov hišnih ljubljenčkov. Posebno pozornost je treba nameniti nadzoru nad živalmi, zagotavljanju zadostne količine sveže vode v vročih dneh ter izogibanju potencialno nevarnim območjem ali situacijam. Redno spremljanje uradnih obvestil o kakovosti vode in morebitnih nevarnostih je prav tako pomembno za varno in prijetno izkušnjo v Bohinju.