Slovenija, dežela bogate naravne dediščine in globoko zakoreninjene kmetijske tradicije, doživlja renesanso ekološkega kmetovanja. Ta premik k bolj trajnostnim in naravi prijaznim praksam ni le odraz globalnih okoljskih skrbi, temveč tudi zavesten korak k ohranjanju kulturne dediščine in krepitvi lokalnih skupnosti. V osrčju te preobrazbe stojijo ekološke kmetije, ki združujejo sodobno znanje z modrostjo prednikov, ponujajo pristne proizvode in izobražujejo mlajše generacije o pomenu narave. Dve takšni zgledni zgodbi prihajata iz Polhograjskih Dolomitov in Slovenskih goric.
Ekološka kmetija Kršinar: Od 1 ha do skoraj popolne samooskrbe v Polhograjskih Dolomitih
Na idilični lokaciji v Polhograjskih Dolomitih, v priljubljenem izletniškem kraju Katarina nad Ljubljano, se nahaja Ekološka kmetija Kršinar. Njena zgodovina sega vse do leta 1816, vendar je pravi razcvet doživela v zadnjih osmih letih, ko se je mladi gospodar Žiga Kršinar odločil posvetiti izključno kmetovanju. Z znanjem, pridobljenim na Biotehniški fakulteti v okviru študija agronomije, je kmetiji vdihnil novo življenje. Nekdaj majhno, en hektar veliko posest, je z najemom dodatnih površin povečal kar dvajsetkrat, s čimer je kmetijo razvil v skoraj celoti samooskrbno enoto.
Na kmetiji Kršinar si sami pridelajo vsa potrebna zelišča, zelenjavo in sadje. Obsežni travniški sadovnjaki so dom vseh vrst sadja, od hrušk, jabolk, češenj, sliv in ringlojev do višenj, celo kakiji pa lepo uspevajo. Poseben poudarek dajejo starim in odpornim sortam, s čimer ohranjajo dragoceno dediščino prednikov. Prava posebnost kmetije je tudi raznolik nasad jagodičevja. Sadovnjak je poln ptic, ki vsakoletno gnezdijo v velikih gnezdilnicah, kar priča o zdravem ekosistemu.
Žiga in njegova partnerka Barbara, ki je sicer restavratorka, sta svojo kmetijsko pot začela drugače, saj kmetije nista prevzela od staršev. Barbara je svoje poslanstvo našla v delu na kmetiji, medtem ko Žiga, diplomirani inženir agronomije, s svojim znanjem kmetijo uspešno vodi. Žiga se je s kmetijstvom spoznal že v mladosti, sprva s pomočjo sosedom, nato pa je babici pomagal pri skrbi za kozi, pri sedemnajstih letih pa je že prevzel skrb za živali.
Danes na kmetiji Kršinar pridelujeta ekološko seneno meso in mleko, ki ju prodajata neposredno potrošnikom. Njune ambicije segajo še dlje: v nastajanju je namreč učna kmetija, namenjena delu z otroki, s čimer želita svoje znanje o naravi, živalih in pridelavi hrane prenašati na mlajše generacije. Žiga, ki nudi tudi celostno svetovanje pri razvoju kmetij, si prizadeva popularizirati poklic kmeta in mu povrniti spoštovanje, ki si ga zasluži. Blagovna znamka "S Katarine" predstavlja inovativno idejo z veliko prihodnostjo.
Na kmetiji Kršinar živijo najrazličnejše živali, ki jih pozimi krmijo izključno s senom, spomladi in poleti pa so na paši. Tržijo ekološko seneno meso - teletino, govedino, kozličje meso in meso kuncev - vse neposredno končnemu potrošniku. Ekološki certifikat imajo tudi za sadje iz ekstenzivnih travniških sadovnjakov (jabolka, hruške, slive, češnje), pridelujejo pa tudi ekološki motni jabolčni sok in kis. Kmetija je tudi učna, saj na učnem posestvu izvajajo oglede za skupine, šole in vrtce ter izpeljejo najrazličnejše programe.
Kmetija Kršinar ponuja tudi kmečki kamp, kjer so urejeni bivalni in družabni prostori na kozolcu z velikim platnom za ogled filmov ter urejeno zbirko drevesnih vrst. Ob njem je prostor za šotore in avtodome, z brezplačnim dostopom do interneta in bližnjimi kopalnicami. Za otroke je na voljo igrišče, namizni tenis, odbojka, v hiši pa bogata zbirka igrač, knjig in družabnih iger. Obiskovalci pohvalijo okusne štruklje, polnjena jabolka in ajdovo kašo, še posebej pa vegetarijanski meni ter možnost interakcije z živalmi.
Ekološka učna kmetija "Pri Fridi": Ohranjanje etnografske dediščine v Slovenskih goricah
V kraju Zgornja Ročica, v osrčju Slovenskih goric, stoji Ekološka učna kmetija Frančka in Fride Ruhitel, znana kot "Pri Fridi". Na vhodu v kmetijo obiskovalce pozdravlja napis "Prite na tavrh", ki v lokalnem narečju vabi vstop. Kmetija obsega sedem hektarov obdelovalne zemlje, kar je danes, v času globalizacije in naraščajočih velikosti kmetij, razmeroma malo. Kljub temu sta se Franček in Frida, soočena z neusmiljeno konkurenco na globalnem trgu, odločila za ekološko pridelavo in se usmerila v to trajnostno pot.
Skozi leta je "Pri Fridi" ponovno oživela kot tipična slovenskogoriška kmetija, zvesta tradiciji, ki je nekoč krasila ta gričevnat svet. V časih, ko na mizah v mestih in vaseh ni bilo eksotičnega sadja in zelenjave iz oddaljenih držav, so bile domače kmetije temelj preživetja. Kmetija "Pri Fridi" je danes v svoji osnovi samooskrbna, tako kot je bila nekoč večina kmetij v Slovenskih goricah.
Franček Ruhitel, ki je bil že od mladih nog ustvarjalno naravnan, se je po upokojitvi s pomočjo projektov LAS Ovtar še posebej posvetil ohranjanju etnografske in kulturne dediščine osrednjih Slovenskih goric. Tako se na kmetiji "Pri Fridi" nahaja bogata etnološka zbirka, kjer so vse stare naprave in orodja še vedno uporabna. Franček in Frida z veseljem obiskovalcem demonstrirata, kako so ljudje v preteklosti delali in se preživljali.
Poleg zakoncev Ruhitel na kmetiji živita še njun sin Klemen in babica Frida. Na starodaven, ročni in naraven način iz domače volne izdelujejo vložke za čevlje, nogavice, telovnike, klobuke, miniaturne ovčke, zajčke, obeske in celo volnene mošnjičke, napolnjene z lanenim semenom ali drugimi doma pridelanimi zelišči. Poleg skoraj pozabljenih poljščin imajo na kmetiji tudi ovce in koze, ki skozi vse leto bivajo na prostem, prašičke, goske, race, kokoši in druge domače živali. Sami postopajo z volno - od striženja ovc do predenja in pletenja izdelkov, vse to na način, kot so to počeli njihovi predniki.
"Na naši kmetiji si prizadevamo, da bi ohranili etnografsko in kulturno dediščino ter jo prenesli na mlade, da bi vedeli, kako so nekoč delali in živeli njihovi dedki in babice. V vsaki šegi in navadi ter v vsaki pripovedi iz starih časov je kakšna bogata življenjska resnica ali izkušnja," poudarja Franček. Njegova življenjska pot je bogata s kulturnimi dejavnostmi; bil je ljubiteljski gledališki igralec, nastopal je v folklorni sekciji, napisal več kot 30 skečev, 35 let je govoril na pogrebih, bil kulturni animator in blagajnik pri gasilcih.
Za obiskovalce delavnic na ekološki učni kmetiji pripravijo predstavitev kmetije s kratkim filmom, nato pa sledijo prikazi domačih opravil. Najmlajši lahko hranijo živali, sodelujejo pri striženju ovc, pranju volne in pletenju. Gospodar jim pokaže, kako so nekoč trli lan in tkali rjuhe. Obiskovalci lahko sami obdelujejo les, klepljejo kose in krtačijo volno. Fantje najraje "šrotajo" koruzo, dekleta pa predejo volno na kolovratu. Med delom obiskovalci uživajo v "taberharski" južini. Delavnica, ki traja štiri ure, z malico stane simboličnih pet evrov. Največje presenečenje za obiskovalce je spoznanje, koliko dela so ljudje včasih opravili na kmetijah in kako težko so delali. V eno delavnico običajno vključijo do deset otrok, kar omogoča bolj posvečeno delo.
Obiskovalci prihajajo iz različnih osnovnih šol, vključno z Osnovno šolo Sveta Ana in Osnovno šolo Slave Klavore v Mariboru. V poletnem času kmetijo obiščejo tudi otroci iz Zveze prijateljev mladine Maribor. Pogosto na kmetijo pridejo tudi odrasli, ki želijo sorodnike seznaniti z življenjem njihovih prednikov. Obisk kmetije se lahko poveže s sprehodom po čudoviti poti med griči do središča Svete Ane.
Franček je še vedno zelo aktiven v Turističnem društvu Sveta Ana, kjer vodi etnografsko skupino in ljudske pevke, ki ohranjajo tradicijo. Svoje načrte si deli z ženo: želita nadgraditi dejavnost na kmetiji in upata, da bo pandemija čim prej minila. Prek LAS Ovtar si prizadevata za čezmejno sodelovanje, zavedata pa se, da je najboljša promocija tista, ki gre od ust do ust. Na kmetiji "Pri Fridi" sami ročno iz volne lastnih ovc izdelujejo volnene izdelke, ki obiskovalcem nudijo čudovito toploto in jih varujejo pred revmo.
Kmetija Lipnik: Zelena Generacija in moč dreves
Kmetija Lipnik, ki se nahaja na naslovu Javnik 24 v Kapli, je še en primer zavzetosti za trajnostno naravnanost in povezanost z naravo. Njihov projekt "Zelena Generacija" bo na spored stopil 3. januarja, kar nakazuje na osredotočenost na izobraževanje in ozaveščanje o pomenu okolja.
Kmetija Lipnik poudarja pomen dreves kot vsestranskega vira krožnega gospodarstva. Ponujajo tudi gozdno učno pot, ki obiskovalcem omogoča poglobljeno spoznavanje narave. Slogan "Pridi, vstopi v LINCA svet" vabi obiskovalce, da se seznanijo z njihovimi pridelki in okoljem, v katerem nastajajo.
Na nadmorski višini 864 metrov, na idilični lokaciji v hribih, kmetija Lipnik ponuja čist zrak in mir. Njihovi pridelki so sad sodelovanja med ljudmi in naravo. Ponudba daril vključuje ekološko naravnana darila, ki izražajo ljubezen do narave.
Posebnost kmetije Lipnik je "Hiška pod slapom", preprosta, a čudovita hiška, ki omogoča pobeg od sodobnega urbanega sveta. Nahaja se v objemu narave, kjer ni interneta in mobilnega signala. Lasten slap, petje ptic in žuborenje potoka ustvarjajo popolno okolje za počitek in nabiranje novih moči. Hiška je opremljena z vsem potrebnim za udobno bivanje, vključno s kuhinjo, dnevnim prostorom s kaminsko pečjo in razglednim balkonom. Domače živali so dovoljene, kar še dodatno poudarja povezanost z naravo. Hiška je na voljo od 15. ure na dan prihoda do 11. ure na dan odhoda. Nahaja se v Dravski dolini v občini Podvelka, na naslovu Javnik 40, dostopna iz smeri Maribora ali Slovenj Gradca.
Te ekološke kmetije predstavljajo več kot le proizvajalce hrane; so centri znanja, ohranjanja tradicije in vzgoje za prihodnost. Njihovo delo poudarja pomen zavedanja o izvoru hrane, spoštovanja do narave in vrednosti trdega dela naših prednikov, ki so postavili temelje slovenske kmetijske dežele.