Na obrobju Brežic, mesta, ki se je skozi leta razširilo in obkrožilo nekoč samostojne kmetije, stoji turistična kmetija z imenom Matija. To ni le kraj, kjer se prepleta tradicija s sodobnostjo, temveč tudi dom Matija Vimpolška, 34-letnega gospodarja, ki je s svojo energijo, podjetnostjo in širokim spektrom interesov postal utelešenje človeka, ki obvlada več stvari hkrati. Matija, mož in očka, je tudi predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije, v prostem času pa ljubitelj desk, rolk, teka in plezanja. Njegova življenjska pot, od prvih korakov na tržnici do vodenja kmetije in združenja, ponuja vpogled v izzive in uspehe sodobnega kmetijstva in turizma.
Kmetija sredi mesta: Nenavadna, a uspešna lokacija
Prva misel ob omembi turistične kmetije pogosto vodi k idilični sliki samostojne posesti na podeželju, obkrožene z naravo. Vendar pa turistična kmetija Matija dokazuje, da se lahko uspešno razvija tudi v mestnem okolju. Matija Vimpolšek pojasnjuje, da tovrstne kmetije v mestih niso nič nenavadnega. »Pred mnogimi leti seveda še nismo bili v mestu, Brežice pa so se počasi širile in tako smo pristali v mestu. No, pravzaprav na obrobju.« Ta umestitev v mestno okolje prinaša tako specifične izzive kot tudi edinstvene priložnosti, saj kmetija postane dostopna širšemu krogu obiskovalcev, hkrati pa ohranja svojo pristnost in povezanost z naravo.
Vreme: Nagajivo, a znano
Pogovor o vremenu je pogosto odličen način za ogrevanje pogovora, še posebej, ko se soočamo z nepredvidljivimi vremenskimi razmerami. Matija Vimpolšek z zmernim optimizmom pristopa k tej temi: »Že res, da smo letos doživeli nalive in točo, krompir bi morali začeti pobirati že pred 14 dnevi, pa je še vedno v zemlji, tudi kositi se ne da.« Kljub temu poudarja, da se mu vreme ne zdi nič nenavadnega, saj je bilo »vedno nagajivo«. Matija se ne prepušča teorijam zarote, temveč poudarja naravno spreminjanje podnebja, ki ga potrjujejo tudi zgodbe njegove stare mame: »Moja stara mama je rada pripovedovala, da so bile v njenih mladih časih tako hude zime, da je Sava zamrznila, led pa je bil tako trden, da so tudi krave lahko hodile po njem.« Opaža premike v sezonskih obdobjih, kjer so se »meseci malo zamaknili, zima traja dlje kot nekdaj. Včasih smo sadili krompir februarja, zdaj ga marca.« Kljub temu pa v njihovem koncu uživajo prednost redkega padanja toče, za kar je hvaležen naravnim danostim: »Pa Gorjanci in bizeljsko-sremiški hribi nas ščitijo.« Čeprav priznava vpliv človeških dejanj na vremenske razmere, ostaja zavezan razumevanju naravnih ciklov.
Šolanje na tržnici: Trda, a dragocena izkušnja
Matija gospodari na kmetiji že deset let, vendar se kmetovanja ni naučil v šolskih klopeh. Njegova izobrazba izvira iz prakse, od mladih nog na kmetiji in skozi »trdo šolo tržnice«. Njegova mama Slavica z nasmehom pripoveduje o začetkih: »Naš Matija je bil pravi mali vragec. Na začetku, hodil je v peti razred osnovne šole, mu je bilo sicer malce nerodno, ko pa je postal na tržnici domač, ga ni nihče več ustavil.« Kmalu se je izkazal kot izjemno komunikativen in prodajno vešč, pravi mali psiholog, ki je z lahkoto prepričal kupce. Ta izkušnja na tržnici mu je dala dragocene lekcije o poslu, komunikaciji in razumevanju ljudi, kar mu je danes v veliko pomoč pri vodenju kmetije in turistične dejavnosti.
Družina kot temelj: "Vse"
Medtem ko Matija razlaga o kmetiji in svojem delu, se po dvorišču podita njegova otroka, šestletni Jakob in štiriletna Brina. Njegova žena Polonca, zdravnica v brežiški bolnišnici, je v službi, zato Matija s skrbnim očesom nadzoruje igro svojih najmlajših. Ko Brina pri padcu s skirojem odere koleno, jo Matija nežno potolaži, ji svetuje glede ustrezne opreme za vragolije in z dotikom ter besedami, kot je "Ati, pihaj!", hitro potolaži jokajočo deklico. Na vprašanje, koliko mu pomeni družina, Matija odgovori preprosto, a z vso globino: »Vse!« To eno samo besedo je dovolj, da izrazi neprecenljivo vrednost svoje družine, ki je njegov steber in motivacija.
Od poljedelstva do turizma: Pot do uspeha
Matijev pokojni oče je prepoznal sinovo ljubezen do narave in ljudi, kljub njegovi visoki izobrazbi, in mu že zgodaj prepustil gospodarstvo. Družina Vimpolšek se je prvotno ukvarjala s poljedelstvom, postavili so svoj namakalni sistem z vrtino in dodali živinorejo. Pred vstopom v Evropsko unijo so na petih, šestih hektarih sadili zgodnji krompir, ki se je zaradi ugodne lege in rodovitne zemlje dobro prodajal. Vendar pa je po vstopu v EU cena krompirja močno padla, kar jih je spodbudilo k dodatnemu razvoju živinoreje s prostega gojenja živali in pridelave mesnih izdelkov. Spoznanje, da »znamo in da nam gre«, jih je vodilo v razmislek o turistični kmetiji, ki bi služila kot prostor za praznovanja, poroke in druge priložnosti.
Nočna mora in izplutje: Pogum in vztrajnost
Začetek turistične dejavnosti ni bil lahek. Prijavili so se na razpis za nepovratna sredstva za notranjo opremo, a so zaradi »banalne« ovire - kmetije na mestnem zemljišču - izpadli. Sledilo je najetje 380.000 evrov kredita, kar je prineslo tri leta neprespanih noči in skrbi: »Vsak dan smo se tresli in švicali ob misli na to, kaj bo, nam bo šlo, bomo zmogli vrniti kredit?« Vendar pa je borbenost, ki je domača v družini Vimpolšek, pripomogla k temu, da so »počasi, počasi izplavali«. Danes jim gre dobro, posel je zrasel, in Matija lahko s ponosom reče: »Nimam kaj jamrati.« Kmetija slovi po svojem kmečkem »slow foodu«, za katerega je glavni chef Matija.
Predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije: Vloga in izzivi
Matijeva borbenost, vztrajnost in veščina komuniciranja niso ostali neopaženi. Lansko leto spomladi je bil izvoljen za predsednika Združenja turističnih kmetij Slovenije. To delo opravlja z veseljem, čeprav mu vzame veliko časa. »Ni mi težko, ker hodim v enakih čevljih kot člani našega združenja, se pravi, da zelo razumem probleme, ki pestijo kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom.« Poudarja ogromno birokracije, ki je prisotna tako pri vodenju osnovne kmetijske dejavnosti kot pri dopolnilni turistični dejavnosti. »Pri naši hiši imamo računovodjo, ker sami ne zmoremo. Moja žena Polonca pa je tista, ki ureja papirje.« Njegova vloga predsednika mu omogoča, da se aktivno zavzema za potrebe in interese turističnih kmetij po Sloveniji, pri čemer se opira na lastne izkušnje in razumevanje izzivov, s katerimi se soočajo njegovi kolegi.
Matija Vimpolšek predstavlja zgled mladega gospodarja, ki združuje ljubezen do zemlje, podjetniško žilico, družinsko toplino in voditeljske sposobnosti. Njegova turistična kmetija v Brežicah ni le uspešen poslovni podvig, temveč tudi zgodba o prilagajanju, vztrajnosti in viziji, ki dokazuje, da se tradicija in sodobnost lahko uspešno prepletata, tudi v urbanem okolju.
tags: #turisticna #kmetija #matij