Triglavski narodni park (TNP), edini narodni park v Sloveniji, se nahaja na pomembnem razpotju. Kljub skoraj štiridesetletni zgodovini prvega zakona o TNP in šestdesetletnici razglasitve Doline Triglavskih jezer, park še vedno čaka na celovito zakonsko ureditev, ki bi ustrezala sodobnim naravovarstvenim standardom in mednarodnim kriterijem. Gorenjsko Ekološko Združenje in koalicija dvajsetih nevladnih organizacij s področja narave in okolja, ki jim pritrjujejo tudi organizacije s področja kulture, že vrsto let aktivno lobirajo za sprejem novega zakona. Pod geslom "Prižgimo svečo Triglavskemu narodnemu parku" opozarjajo na umiranje parka, onesnaževanje narave in ignorantski odnos države do njihovih pozivov.
Zakonske zanke in nerešeni problemi
Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki je bil sprejet v času bivše Jugoslavije, nujno potrebuje posodobitev, da bi sledil sedanji pravni red in družbene razmere. Predlogi za spremembe zakona, ki so se v parlamentu znašli že dvakrat, pa niso bili uspešni. Prvič je bil zakon "odglasovan", drugič pa zaradi poteka mandata ni bil obravnavan. Leta 2003 je poslanec Dušan Vučko predstavil predlog, ki je sprožil številne polemike, saj naj bi omogočal posege, ki bi razvrednotili posamezna območja parka, zmanjševal osrednji del parka, omilil varstveni režim, upravi parka ne bi dal zadostne avtoritete ter zanemarjal kriterije za mednarodne parke.
V odziv na te pomisleke se je februarja 2004 na Bledu zbrala koalicija enajstih nevladnih organizacij, ki so javno predstavile svoje poglede in predloge. Njihova glavna zahteva je bila vključitev strokovnih in nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti in zainteresirane javnosti v pripravo in sprejemanje zakona. Kljub temu, da je po zamenjavi vlade poslanec Jožef Školč izrazil pripravljenost na sodelovanje z nevladniki, je decembra istega leta predstavljena Spomenica o TNP, ki jo je podpisalo 23 nevladnih organizacij, naslovljena na državni zbor in vlado, poudarila potrebo po sodelovanju vseh relevantnih akterjev. Nevladne organizacije so po analizi predloženega osnutka zakona in razgovorov z oblikovalci zakona sprejele sklep, da osnutek ne zagotavlja kakovostnega razvoja narodnega parka. Kljub oblikovanju ožje delovne skupine za pripravo izhodišč za zakon, konkretni premiki niso bili doseženi vse do danes.
Vpliv človeka na naravne ekosisteme
Podoba edinega narodnega parka v Sloveniji se je v zadnjih letih močno spremenila. Vojko Bernard, predsednik Greenslo, opozarja, da TNP umira, narava je vse bolj onesnažena, jezera so pred izumrtjem, gradijo se stavbe brez ustreznih dovoljenj, država pa je gluha za pozive in prošnje. Med glavne krivce za to stanje Bernard uvršča interese posameznih ministrstev, ki naj bi v parku izvajala posege v nasprotju z naravovarstvenimi cilji. Ministrstvo za obrambo naj bi gradilo asfaltirano tekaško stezo na Pokljuki, ki bi lahko služila tudi enotam Nata. Ministrstvo za šolstvo in šport naj bi načrtovalo posodobitev skakalnic v Planici in izgradnjo nordijskega centra do Tamarja, medtem ko ministrstvo za promet načrtuje povečanje in asfaltiranje letališča v Lescah ter povečanje panoramskih preletov nad parkom.
Čeprav se vprašanje, ali so za umiranje TNP krivi tudi turisti, odpira, Bernard poudarja pomen ozaveščenosti ljudi in ustreznih prometnih povezav. Mladen Berginc iz Ministrstva za okolje in prostor sicer zavrača očitke o nesodelovanju in uveljavljanju interesov različnih ministrstev, a dejstvo ostaja, da se problem v tako dolgem časovnem obdobju še ni rešil. Zaradi neuspešnih poskusov rešitve problema so v Greenslo leta 2007 začeli razmišljati o pobudi za referendum, na katerem bi se Slovenci odločili, ali sploh še potrebujejo svoj edini narodni park. Načrti za zbiranje podpisov za referendum naj bi se začeli v letu 2010, sam referendum pa naj bi bil izveden naslednje leto.
Gozdovi kot srce parka in vloga Natura 2000
Gozdovi prekrivajo dve tretjini površine Triglavskega narodnega parka, od dna dolin do visokih planot. Najbolj značilne drevesne vrste so bukev, smreka in macesen. Gospodarjenje z gozdovi je v zadnjem času pod drobnogledom javnosti, kar priča o posebnem pomenu gozdov v zavesti prebivalcev. V TNP se gospodarjenje z gozdovi načrtuje predvsem v 2. in 3. varstvenem območju, medtem ko se v 1. varstvenem območju gozdove prepušča naravnim procesom. Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) sicer ni neposredni upravljalec gozdov, a vsa dela potekajo po predpisih s področja gozdarstva. Revirni gozdar je tisti, ki izvede odkazilo drevesa za posek.
Celotno območje TNP je vključeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000, pri čemer so nekateri gozdni habitatni tipi prednostni za ohranitev. Poleg tega ima park enajst gozdnih rezervatov, kjer rabe gozda ni. V okviru Nature 2000 so v parku identificirana štiri območja, ki zahtevajo posebno varstvo: reka Radovna, celotno visokogorje Julijskih Alp, del pri Bohinjski Bistrici in Jereki ter Pokljuška barja. Po direktivi o pticah je bil celoten narodni park proglašen za območje Nature 2000, kjer najdemo 28 tipičnih življenjskih okolij in več kot 40 živalskih in rastlinskih vrst. Med kvalifikacijskimi vrstami Nature 2000 v parku najdemo dvoživke, hrošče, metulje, ptice, sesalce, ribe, rake, rastline in celo dva posebna mahova.
Visokogorje, pitna voda in trajnostni razvoj
Visokogorje Triglavskega narodnega parka predstavlja izjemno pomembno območje, zlasti zaradi svoje občutljivosti in hidrološke pomembnosti. Kar 20 % vse pitne vode v Sloveniji izvira iz TNP, vendar se negativni pojavi, povezani s človekovim ravnanjem, v prihodnosti še povečujejo. Globalno segrevanje in onesnaženost na drugih področjih bosta še povečala potrebo po vodi iz TNP. Za prehod v drugačno življenjsko kulturo, ki bi temeljila na ohranjanju tega območja, je nujno spremeniti miselnost lokalnih oblasti, vlade in parlamenta.
V prihodnosti bo potrebno podpreti sonaravni razvoj parka na gospodarskem, agrikulturnem in obrtniškem področju, ki bo ohranil trajnostni razvoj. V ta namen bi moral Državni zbor poleg novega zakona o TNP sprejeti tudi zakon o gorskih občinah, ki bi zagotavljal subvencije in druge oblike pomoči prebivalcem teh območij zaradi neenakih možnosti razvoja. V nasprotnem primeru, če bo novi zakon sprejet v predlagani obliki, bo park manjši za tretjino, kapital pa bo še naprej gradil turistične objekte in infrastrukturo, vključno z asfaltiranimi cestami in novimi žičniškimi kapacitetami v visokogorju. Poleg tega obstaja nevarnost legalizacije obstoječih črnih gradenj in gradnje novih turističnih kompleksov, kar bi imelo nepredvidljive posledice za naravo.
Vključenost javnosti in izzivi upravljanja
Kljub temu, da Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) predvideva različne mehanizme vključevanja javnosti, vključno z nevladnimi organizacijami, v upravljanje parka, ostaja ključni izziv razkorak med formalnimi možnostmi in dejansko močjo vpliva. Svet zavoda, kot najvišji organ upravljanja, vključuje omejen delež predstavnikov javnosti, medtem ko je forum zainteresirane javnosti zgolj posvetovalno telo. Imenovanje direktorja javnega zavoda s strani ustanovitelja, čeprav v skladu z Zakonom o zavodih, je v preteklosti že povzročilo kritike s strani nevladnih organizacij, ki poudarjajo, da TNP za dobro upravljanje potrebuje strokovno, ne pa politično vodstvo.
Nov načrt upravljanja parka predstavlja priložnost za bolj smiselno in učinkovito sodelovanje javnosti, v skladu z zahtevami Aarhuške konvencije. Za dosego tega cilja je potrebno tem procesom posvetiti precej več pozornosti, vzpostaviti procesni načrt sodelovanja in kompetentno moderirati procese oblikovanja rešitev za identificirane probleme. V času podnebne, biodiverzitetne in splošne okoljske krize, v kateri je naš planet v vse slabšem stanju, so območja naravne pestrosti, kot je Triglavski narodni park, vse bolj dragocena in jih je treba močno varovati in obnavljati. Uredba (EU) 2024/1991 o obnovi narave nalaga obnovo zaradi vse slabšega stanja narave v Evropi, kar pomeni, da moramo transformirati naše odločitve tako, da ne bodo več povzročale slabšanje stanja, ampak bodo ob reševanju družbenih problemov tudi izboljševala stanje narave.
tags: #triglavski #narodni #park #ekoloski #problemi