Smučišče Kanin, ki je nekoč veljalo za biser slovenskega alpskega turizma, se po dolgih letih zastoja ponovno odpira novim možnostim. V Bovcu je bila predstavljena ambiciozna projektna dokumentacija za obnovo in nadgradnjo ključne infrastrukture, predvsem nove krožne kabinske žičnice in spremljajočih objektov. Ta naložba, ocenjena na več kot sto milijonov evrov, predstavlja ključen korak k oživitvi smučarskega centra in omogočanju celoletnega turizma, kar je izjemnega strateškega pomena za bovško in širšo čezmejno regijo.
Nova podoba žičnice: Dva segmenta za večjo učinkovitost in udobje
Največja novost v primerjavi s sedanjo žičnico je zasnova nove naprave, ki bo sestavljena iz dveh ločenih, a povezanih delov. Ta koncept krožne kabinske žičnice omogoča bistveno bolj učinkovit transport smučarjev in obiskovalcev. Prvi del, od spodnje postaje A do predzadnje postaje C, bo namenjen predvsem transportni funkciji in bo lahko v eni uri prepeljal 1.400 oseb, pot pa bo trajala približno 12 minut. Drugi, zgornji del, od postaje C do najvišje postaje D, bo zmogel prepeljati kar 2.500 oseb na uro, pot pa bo trajala le štiri minute. Takšna delitev ne samo skrajša čas vožnje na vrh smučišča na skupno manj kot 16 minut (v primerjavi z več kot pol ure pri stari žičnici), ampak omogoča tudi boljšo prilagodljivost obratovanja glede na obremenjenost.
Trasa krožne kabinske žičnice bo večinoma sledila obstoječi, vendar se načrtuje premik postaj C in D. Postaja C bo prestavljena, da bi pridobili dodaten prostor ob njej, ki bi bil lahko uporabljen za prireditve ali nove smučarske proge. Premik zgornje postaje D je ključen, saj bo omogočil neposreden izhod na vrh grebena, neposredno na smučišče, kar bo bistveno izboljšalo dostopnost in izkušnjo smučarjev. Nova lokacija zgornje postaje D je načrtovana na območju pod zgornjo postajo sedežnice Veliki Graben.
Skupno bo na progi obratovalo 95 gondol, vsaka s kapaciteto deset oseb. Na relaciji A-C bo nameščenih 55 gondol, na relaciji C-D pa 40. Vgrajena tehnologija bo zagotovila bistveno večjo odpornost na veter v primerjavi z obstoječo žičnico, kar bo omogočilo bolj zanesljivo obratovanje tudi v zahtevnejših vremenskih pogojih.
Spremljajoči objekti in infrastruktura: Več kot le žičnica
Projekt ne zajema le nove kabinske žičnice, temveč tudi celovito nadgradnjo spremljajočih objektov in infrastrukture. Pri spodnji postaji A je načrtovana sodobna parkirna garaža s tremi podzemnimi etažami, ki bo nudila prostor za 700 vozil. Ta rešitev bo bistveno izboljšala dostopnost smučišča in rešila dolgoletni problem pomanjkanja parkirnih mest.
Žičniški objekti bodo poleg prostora za postrojenje žičnice vsebovali tudi druge pomožne prostore. Postaja A bo poleg garaže v prvem nadstropju namenjena upravi, v pritličju pa bo prostor za izposojo smučarske opreme. Na postaji C je predviden gostinski lokal, medtem ko bo na novi zgornji postaji D, podobno kot pri obstoječi žičnici, načrtovana restavracija za najmanj 200 gostov. Obstoječe D postaje z restavracijo in obsežnimi pritličnimi prostori ne bodo odstranjene, temveč bodo ostale kot potencialna priložnost za nadaljnji razvoj, na primer preureditev v namestitvene objekte ali center za športnike.
Poleg kabinske žičnice je v načrtu tudi posodobitev obstoječe štirisedežnice Veliki Graben, kar bo dodatno izboljšalo pretočnost smučišča. Projekt predvideva tudi delno širitev obstoječih smučarskih prog ter izgradnjo novih dostopnih poti.
Financiranje in investitorji: Izzivi in priložnosti
Skupna ocenjena vrednost celotne investicije znaša 102,5 milijona evrov. Ta znesek vključuje stroške za novo krožno kabinsko žičnico (približno 30 milijonov evrov), nove postaje (postaja D okoli 27 milijonov, postaja C 10,5 milijona evrov), garažno hišo (10 milijonov evrov) ter posodobitev sedežnice Veliki Graben (4 milijone evrov). Dodatna sredstva so predvidena za gradbeno obrtniška dela (poldrugi milijon evrov), posodobitev električnega omrežja (prav toliko) ter za nove dostopne poti (osem milijonov evrov).
Občina Bovec se zaveda, da takšen projekt zahteva znatna finančna sredstva. Zato bo kmalu objavljen javni poziv za pridobivanje potencialnih zasebnih vlagateljev, ki bi vstopili v družbo Sončni Kanin. Predsednik komisije občinskega sveta Občine Bovec za investicijo, Jurij Žurej, je poudaril, da občina v projekt ne bo vstopala s finančnimi sredstvi, temveč se bo njen vložek štel kot zemljišča oziroma pravice na njih. Od potencialnih investitorjev se pričakujejo finančne garancije in zaveza, da bodo investicijo izpeljali v največ petih letih. Občina bo obdržala tudi t. i. "zlato delnico", ki ji bo omogočala vpliv na ključne odločitve, kot so obremenitev premoženja s posojili ali odtujitev premoženja, ne bo pa se vpletala v vsakodnevno upravljanje.
Država je že obljubila pomoč v višini 30 milijonov evrov za izgradnjo gondolske žičnice, vendar pod pogojem, da občina do poletja pridobi gradbeno dovoljenje. Vendar pa na Občini Bovec vztrajajo, da bi država morala zagotoviti bistveno večji delež nepovratnih sredstev, podobno kot je to storila pri sofinanciranju drugih slovenskih smučišč. Po mnenju predstavnikov občine bi moral biti delež nepovratnih sredstev enak kot pri preteklih naložbah, ne glede na večjo vrednost projekta Kanin, saj je to vprašanje ustavne enakopravnosti.
Soustanovitelj bolzanskega podjetja CDC, Helmut Gurndin, ki se je udeležil predstavitve, je izrazil pozitivno presenečenje nad tehničnimi rešitvami, ki jih je ocenil kot dobro izhodišče za nadaljnja pogajanja. Vendar pa je ostal skrivnosten glede morebitnih finančnih vložkov njegovega podjetja do objave razpisa.
Integracija s črpalno hidroelektrarno: Vizija celoletnega turizma
Pomemben del celovite vizije za Kanin predstavlja tudi projekt izgradnje črpalne hidroelektrarne Plužna z dodatnim bazenom oziroma hranilnikom vode, ki ga razvijajo Soške elektrarne Nova Gorica. Čeprav ta projekt ni neposredno povezan z žičnico, bi njegova izvedba skupaj prinesla sinergijske učinke.
Na Kaninu bi pri obstoječi postaji D zgradili akumulacijsko jezero z volumnom 270.000 kubičnih metrov. To jezero bi s tlačnim cevovodom, dolgim 4420 metrov, povezali s strojnico v Plužni. Večji del zunanjega cevovoda bi potekal po trasi žičnice. Ključna prednost tega projekta je, da bi se jezero pozimi lahko uporabljalo za umetno zasneževanje smučišča. Ta rešitev bi omogočila bolj zanesljivo in podaljšano smučarsko sezono, kar bi bistveno pripomoglo k razvoju celoletnega turizma na Kaninu. Moč črpalne hidroelektrarne bi znašala 90 megavatov.
Pot naprej: Izzivi in optimizem
Pred projektom prenove Kanina je še veliko izzivov, med katerimi izstopata pridobitev gradbenega dovoljenja do poletja in uspešno iskanje zasebnih investitorjev. Kljub temu vlada v lokalni skupnosti optimizem. Verjamejo, da je predstavitev projektne dokumentacije izjemno pomemben korak k oživitvi Kanina, ki je za regijo strateškega pomena. S svojo prizemljeno vizijo, ki se osredotoča na obnovo osnovne infrastrukture, se projekt razlikuje od preteklih, morda preveč ambicioznih idej. Uspešna realizacija projekta bi ne le obudila smučarski center, temveč bi ustvarila nova delovna mesta, spodbudila gospodarski razvoj in dvignila turistični potencial celotne regije.