Sv. Križ, po italijansko Santa Croce, je starodavna slovenska vas na tržaškem Krasu, ki se ponosno dviga nad severno obalo Tržaškega zaliva. Le streljaj od živahnega Trsta, ta idilična vasica skriva bogato zgodovino, predvsem pa je nepogrešljivo središče slovenske ribiške dediščine. Obisk Križa je potovanje v preteklost, kjer na ulicah in v lokalih še vedno odmeva slovenščina, kjer jo beremo na informacijskih tablah in kjer se ohranja neprecenljivo izročilo pomorskega naroda.
Zibelka slovenskega ribištva
Kraj je najbolj znan po svoji ribiški tradiciji, saj je bil Križ nekoč glavno središče slovenskega pomorskega ribištva. Podatki iz leta 1911 pričajo o izjemnem obsegu te dejavnosti: v vasi je takrat živelo kar 198 poklicnih ribičev, ki so razpolagali s 62 plovili. Njihovi posebni čolni, izdolbeni iz debel, so se imenovali "čupe". Te edinstvene ladje so bile zasnovane tako, da so lahko pristajale neposredno na obali, saj urejeni pomoli takrat še niso obstajali. Edini ohranjeni primerek takšnega čolna danes hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, kar priča o pomembnosti te dediščine.
Lov na tune je bil nekoč ključen del življenja v Križu, čeprav se je od zadnjega večjega ulova že precej časa, natančneje od leta 1954, nabralo. S posebnimi tehnikami, ki so izkoriščale visoke terase nad morjem, so ribiči lahko opazovali tune brez potrebe po stolpih, zato so rekli, da gredo "tune gledat". V vasi je delovalo več ribarnic, kjer so žene ribičev po strmih poteh nosile hrano svojim možem ob obalo. Njihovo podjetnost pa ni segla le do morja; ribe so prodajale vse do Gorice, nekatere celo do Benetk. Ta močna povezanost z morjem se odraža še danes. V središču vasi stoji gostilna La Lampara, ki je nastala prav iz nekdanje ribarnice, ob morju v Brojnici pa se nahaja gostilna Bellariva. Tam vam bodo postregli z značilnimi jedmi ribiškega kraja, ob tem pa vam bo gospa Silva Tretjak Paulina z veseljem pojasnila zgodbe, ki se skrivajo za starimi fotografijami na steni. Na njih so namreč njeni predniki - njen oče Srečko Tretjak Bibc je bil namreč zadnji slovenski poklicni ribič v Križu.
O bogati slovenski ribiški dediščini tržaškega morja in vasi je veliko pisal Bruno Volpi Lisjak. Njegova dela poudarjajo pomen te zgodovinske dejavnosti za identiteto Slovencev v Italiji. Franko Košuta, ladijski inženir po izobrazbi, si s svojo vnemo prizadeva za ustanovitev muzeja, ki bi ohranjal in predstavljal to dragoceno dediščino. Zelo dejavno je tudi kulturno društvo Ribiški muzej tržaškega Primorja, ki si prizadeva za ohranjanje spomina na življenje ob morju. Posebej zanimivo je dejstvo, da so bili ribiči iz Križa zadnji, ki so se ukvarjali z izdelavo ribiških mrež. Boris Kobal, na primer, je s svojim znanjem in spretnostjo pletel mreže več kot 50 let, kar priča o izjemni tradiciji in predanosti tem obrtem.
Središče slovenskega ribištva in kulturna identiteta
Križani so sloveli kot izjemni in najštevilčnejši slovenski pomorski ribiči, vas Križ pa kot nepogrešljivo središče slovenskega ribištva. Z obiskom te vasi ne le odkrivate čudovite razglede in okusno kulinariko, temveč tudi počastite Slovence, ki neradi slišijo, da so "zamejci". Del njihove zgodovine je bil dolgo časa domala pozabljen, prav ljudje od tu pa danes vztrajno dokazujejo, da smo Slovenci tudi pomemben pomorski narod, ki je pustil neizbrisen pečat ob Jadranskem morju.
Na stare čase in nekdanje življenje spominja kamnito perišče ob cesti, ki se vije z obalne ceste navzgor v vas. V vasi se nahaja tudi Slomškov dom, kulturno središče, ki skrbi za ohranjanje slovenske besede in kulture. Kraj Križ je dal domovini tudi več znanih Slovencev. Med njimi izstopata pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta ter gledališki igralec in režiser Just Košuta. Njihovo umetniško delovanje predstavlja pomemben del slovenske kulture. Tudi slikar, akvarelist in odličen marinist Albert Sirk prihaja iz tega kraja. Po njem se danes imenuje državna osnovna šola s slovenskim učnim jezikom, kar je pomembno priznanje njegovega prispevka. Ne smemo pozabiti niti na slovensko kraljico bombaža, najbogatejšo Slovenko vseh časov, Jožefo Šestak, imenovano Lenka. S svojo kraško vztrajnostjo se je povzpela od gospodinjske pomočnice pri tržaških družinah do visoke družbe angleškega dvora. Umrla je pred nekaj leti v Rimu, a njena življenjska zgodba ostaja navdih. Veliko je prispevala za razvoj ribištva, za gradnjo kulturnega doma in zavetišča, s čimer je pustila neizbrisen pečat v zgodovini kraja.
Sakralna dediščina in naravne lepote
V vasi stoji župnijska cerkev sv. Petra in Pavla, ki sta tudi zavetnika vasi. Ob njej pa se nahaja starodavna kamnita cerkev sv. Roka, ki že dolgo čaka na obnovo. Njeno stanje je bilo tako zaskrbljujoče, da so farani pred njo celo izvedli protestno mašo, saj občina Trst ni ukrepala za njeno obnovo. Ta situacija odraža širši problem ohranjanja kulturne dediščine v obmejnih območjih.
Iz vaškega središča se mimo cerkve sv. Roka vije čudovita pot skozi gozd, ki vodi do razgledišča sv. Primoža. Od tod se ob lepem vremenu ponuja dih jemajoč razgled na morje vse do Pirana in Gradeža, saj vas leži na nadmorski višini okoli 200 metrov. Ta razgledna točka je kot nalašč za trenutek miru in kontemplacije. Zanimiv je tudi obisk vaškega pokopališča, ki se nahaja v samem središču vasi. Pred njim stoji star kamnit vodnjak z letnico 1864, ki priča o dolgoletni zgodovini kraja. Za mejo, kjer je nekoč potekala Slovenija, se danes slovenstvo pazljivo neguje z globokim zavedanjem o njegovem pomenu. Obiskali smo idilično zamejsko vasico Križ (Santa Croce) nad Trstom, njen prepoznavni ribiški muzej in gledališče ter se spustili po 700 stopnicah do sinjega (nekdaj slovenskega) morja. To je najkrajša pot s Krasa do morja, ki so jo nekoč utrle noge tukajšnjih ribičev.
Kulturno življenje in sodobni utrip
Lorenzo Bogatez, srčni zdravnik v pokoju in eden od ključnih akterjev ohranjanja lokalne kulture, nam je med vodenim ogledom ribiškega muzeja pojasnil, da v Križu živi vsaj 80 odstotkov Slovencev, ki gojijo bogato kulturno življenje. V tej idilični vasi, ki je od Trsta oddaljena le devet kilometrov, sicer živi okoli 1450 prebivalcev. Kulturno življenje je resnično pestro. Vas se ponaša z dvema pevskima zboroma. Ker gre za najstarejšo (nekdaj slovensko) ribiško vas, so si pevke nadele ime Kriške ribice. Poleg njih deluje tudi moški pevski zbor Vesna. Kriške ribice so v zadnjem času še posebej aktivne; na oder so postavile veseloigro v kriškem narečju z naslovom "Ma ka j' t'ma". S tem projektom želijo ovrednotiti in ohraniti kriško narečje, ki je pomemben del lokalne identitete. Zbirale so gradivo tako, da so se pogovarjale s starejšimi prebivalci in prebivalkami Križa ter si zapisovale stare anekdote in pesmi, ki bi sicer šle v pozabo. Sedaj so te zgodbe zaživele na odru, večino jih je uglasbil dirigent zbora Aljoša Saksida, besedilo za veseloigro pa je zapisala Pia Cah.
Sodobna čudesa: Kako ribolov hrani svet (S10, E65) | Celotna epizoda | Zgodovina
Okolica Trsta: Naravne lepote in kulturni spomeniki
Iz Križa se je mogoče z avtomobilom ali avtobusom podati v Trst, ki je oddaljen le 10 km. Trst je čedalje bolj cenjen zaradi svoje izjemne arhitekture, ki je odraz sobivanja različnih narodnosti in kultur. Imenitne palače, cerkve različnih veroizpovedi in objekti, ki so služili pomorskim dejavnostim, vas bodo popeljali v čase, ko je Trst predstavljal edinstven primer "talilnega lonca", ki ga je v svojem najbolj znanem delu "Kapital" opisal tudi Marx.
Poleg ogleda Trsta vam priporočamo, da se podate do morja, tako po asfaltirani cesti ali po urejeni Ribiški poti, ki poteka od Nabrežine do Brega. Peš ali s kolesom odkrivajte skrite lepote okoliških kraških vasi, ki se s svojo strnjenostjo upirajo burji, na svojih dvoriščih (tukaj jim pravimo borjači) pa skrivajo topla zavetja, kjer boste nemara naleteli tudi na pristno osmico. Naužijte se beline skal, vonja po mediteranskem rastlinju, naberite si dišavnic in okusite pristne jedi, ki se napajajo iz mediteranske in kraške tradicije. Ne zamudite vrhunskih degustacij vin svetovno priznanih vinarjev, ki z ljubeznijo in potrpežljivostjo negujejo vsako trto posebej. Tukajšnja zemlja je namreč skopa, vendar radodarna s soncem in minerali.
Izleti in sprehajalne poti v okolici Trsta ponujajo čudovite razglede na tržaški zaliv, vreme pa je običajno toplejše in bolj sončno skozi vse leto. Rilkejeva pešpot do gradu Devin je ena izmed najbolj priljubljenih. Dolga približno dva kilometra je povsem lahkotna in položna, primerna za vso družino, s prekrasnimi razgledi na tržaški zaliv. V ljubkem kraju Devin si lahko privoščite kosilo ali kavico in si ogledate grad Devin. Ozka kamnita pot je speljana po robu 90 metrov visokega devinskega klifa, zato je pomembno upoštevati varnostna navodila.
Druga izjemna naravna destinacija je dolina reke Glinščice (Val Rosandra). Parkirate lahko v kraju Boljunec (Bagnoli della Rosandra) in se po enostavni pohodni poti, primerni za vso družino in pasje prijatelje, podate do slapa Supet (Cascata del Torrente), ki pada v globino približno 40 metrov. Na poti si oglejte izjemno ohranjen rimski vodovod in obiščite starodavno romarsko cerkev Sv. Marije. Ob vhodu v dolino lahko obiščete taverno B’lunc, ki ponuja okusen domač prigrizek in kozarček rujnega.
Napoleonova pešpot ali Napoleonska cesta nad Trstom in gradom Miramar ponuja prav tako čudovite razglede. Med drugim vodi mimo znamenite trikotne cerkve Sv. Marije kraljice in pomočnice (Santuario di Monte Grisa). Grad Miramar (Castello di Miramare) je čudovit dvorec na rtu Grljan, ki ga je dal zgraditi Ferdinand Maksimiljan, mlajši brat Franca Jožefa. V 22 hektarjev velikem parku so številne vrste eksotičnih rastlin.
Ribiška pot (Sentiero dei Pescatori) je še ena krasna panoramska pot, ki povezuje Kras z morjem. Pot se spusti vse od Nabrežine do plaže Pri čupah in poteka vzdolž grebena in pobočja z apnenčastimi kamni. Za tiste, ki iščejo bolj ravno panoramsko pot, so primerne Napoleonova ali Rilkejeva pot. Izlet na sesljansko plažo (Sistiana) je sproščen izlet, ki je prijeten v vseh letnih časih. Plaža Bagno Castelreggio ponuja prostran razgled na tržaški zaliv.
Kamnita dediščina in skrite poti
Središče slovenskega ribištva je danes še vedno zaznamovano z bogato zgodovino, ki se odraža v arhitekturi in ljudeh. Čeprav se je s časom marsikaj spremenilo - škverov ni več, pristanišča so postala mondene marine, parniki ne vozijo več - ostajata Devin in Miramar kot arhitekturna spomenika nekega časa, Ribiški muzej na Križu pa priča o živi povezavi z morjem. Ljudje, ki živijo v teh krajih, čeprav v drugi državi, še vedno ohranjajo isto morje v srcu.
Obisk Križa je zato več kot le izlet; je potovanje v srce slovenske pomorske identitete, kjer se preteklost srečuje s sedanjostjo, kjer se ohranja jezik, kultura in neprecenljivo izročilo. Vas Sv. Križ, s svojo ribiško dušo in kraško vztrajnostjo, ostaja pomemben košček slovenske kulturne krajine ob severnem Jadranu.