Nekdanje letališče Polje, ki je nekoč služilo kot glavno ljubljansko letališče med letoma 1933 in 1963, je pustilo neizbrisen pečat v zgodovini slovenske metropole in letalstva. Danes, ko je obnovljen kontrolni stolp nekdanjega letališča gostitelj razstave fotografij, se je vredno spomniti na pomembno obletnico ustanovitve tega pionirskega letališča. Obletnica ustanovitve letališča v Ljubljani, ki je bilo glavno ljubljansko letališče vse do odprtja letališča na Brniku, je minila v drugi polovici avgusta. Ta prispevek se poglobi v slovesnosti ob odprtju letališča v avgustu 1933, pri čemer se opira na izvirne zapise iz tistega časa, s poudarkom na podrobnostih, ki bogatijo naše razumevanje tega zgodovinskega dogodka.
Naš aerodrom pred otvoritvijo: Navdušenje in pričakovanja
Že 12. avgusta 1933 so se novinarji zbirali okoli aerodroma, kar je nakazovalo, da se bliža velik dogodek. Letališče je bilo skoraj dokončano, in kot je napovedoval tedanji tisk, se je Ljubljančanom kmalu uresničila želja, da bi svojo "ljubo Ljubljano" lahko pogledali iz zračnih višin. Opis Ljubljane in njene okolice iz zraka je bil izjemno slikovit: "naša Ljubljana in njena okolica iz zraka tako pravljično lepa in mična, da bo ta pogled vsakega očaral in navdušil za našo malo slovensko prestolnico. Kar objel bi jo in poljubil! Kakor bi ogromen zelen val butnil ob igračke, tako se tišče hišice z gradom podaljšanega Golovca, Ljubljanice in mrgole tja do Barja in proti gorenjski ravnini. Stisnjene med drugi val, ki se vali s Polhograjskih dolomitov." Ta poetičen opis poudarja naravno lepoto pokrajine, ki je bila obiskovalcem sedaj na voljo za raziskovanje z nove perspektive.
Pomembno je omeniti, da se je vrednost denarja in njegovo kupno moč v času od leta 1933 do danes močno spremenila. Ob upoštevanju vrednosti jugoslovanskega dinarja v letu 1933 in inflacije v naslednjih letih, bi lahko današnjo vrednost ocenili na bistveno višjo. Ta perspektiva pomaga razumeti, kako so bile cene prevozov in vstopnic v primerjavi z današnjimi časi.
Načrt novega letališča in prve linije
Objavljen načrt novega letališča v časopisu Slovenski narod, 19. avgusta 1933, je podrobno opisal prihajajoče spremembe v potovanju med Ljubljano in Zagrebom. Od 20. avgusta 1933 dalje so se potniki lahko z avtobusom izpred Putnika odpeljali na aerodrom, od koder jih je ob 7.50 dvignil avijon. Pristanek na zagrebškem aerodromu je bil predviden ob 8.25, kar je omogočilo, da so bili potniki že ob 8.45 pred zagrebško pošto. Celotna vožnja od ljubljanskega nebotičnika do zagrebške pošte je stala 180 din, kar je bilo približno 60 evrov po današnji vrednosti. Prtljaga do 15 kg je bila brezplačna, vsak kilogram več pa je bil dodatno plačan. Članek poudarja, da je potovanje z letalom stalo približno toliko kot v drugem razredu na železnici, vendar je bilo bistveno hitrejše in je ponujalo "največji užitek pri vožnji nad lepim delom naše prekrasne domovine."
Pomembno je bilo tudi zagotovilo o varnosti: "Nevarnosti ni nobene, saj potniški avijoni vozijo že peto leto med Zagrebom in Beogradom in se ni zgodila ves ta čas niti najmanjša nesreča." Ta izjava, čeprav optimistična, je bila v luči prihodnjih dogodkov, kot bomo videli, nekoliko prezgodnja.
Nevarnosti niso izginile: Ljubljana in njena megla
Navdušenje nad tehničnimi dosežki in novostmi je včasih lahko zasenčilo realno oceno tveganj. Primer ladje Titanik, ki je bila označena za nepotopljivo, a je doživela tragičen konec, služi kot opozorilo. Medtem ko jugoslovansko komercialno letalstvo, ki se je začelo z ustanovitvijo podjetja Aeroput leta 1927, do leta 1933 ni zabeležilo nesreč s poškodovanimi ali smrtnimi žrtvami, je znamenita ljubljanska megla kmalu po odprtju letališča zahtevala svoj prvi davek. Ta opozorilo poudarja, da kljub napredku tehnologije naravni dejavniki in nepredvidljivi dogodki še vedno predstavljajo izziv.
Jadralno letalo slovenske proizvodnje: Inovativnost in domača pamet
Otvoritev letališča je bila priložnost tudi za predstavitev domačih dosežkov. Na letališču je bilo na ogled prvo brezmotorno letalo, ki je bilo delo ing. Antona Kuhlja in njegovih učencev. To letalo, zgrajeno v 1000 urah dela, je imelo 10 metrov razpetine in je bilo zgrajeno v celoti iz domačega materiala, z izjemo nekaj koščkov kavčuka. Ogrodje je bilo iz smrekovih lat, krila pa prevlečena z domačim platnom in vezanim furnirjem. Pilot, ing. Kuhelj, je sedel na sedežu, ki so ga fantje sami tapecirali. Članek poudarja "skrajno požrtvovalnega mojstra in svoji ideji do skrajnosti vdanega, obenem pa tudi skrajno odločnega ing. Kuhlja" in izraža spoštovanje do fantov, ki so bili pripravljeni "žrtvovati življenje za zmago slovenskega duha." Ta dogodek je poudaril pomen domače inovativnosti in tehnične usposobljenosti v Sloveniji.
Vstopnice za letalski miting: Dostopnost in organizacija dogodka
Za obiskovalce letalskega mitinga je bilo organizirano postavitev nad tisoč sedežev z najboljšim razgledom na prizorišče. Sedeži so bili na voljo po ceni 10 din, medtem ko so stojišča stala 3 din. Vstopnina na letališče je znašala 3 din, otroci in vojaki pa so plačali le 1 din. Obiskovalci, ki so kupili sedež v predprodaji, so bili oproščeni plačila vstopnine. Posebni vlaki za letališče so stali 3.50 din za odrasle in 1.75 din za otroke, avtobusna vožnja pa 4 din. Ta podrobna navodila kažejo na dobro organizacijo dogodka in prizadevanje za čim širšo dostopnost.
Junaki zračnih višav se zbirajo v Ljubljani: Spektakel in prihod gostov
Dogodek je predstavljal zbirališče "junakov zračnih višav". Opisuje se prihod "bleščeče srebrne ptice", ki je izvajala "najdrznejše looping in v elegantnem loku splavala nad mestom". Gre za kapetana Franjo Džala v "Hawkerju", ki je iz Zagreba priletel v Ljubljano v pičlih 13 minutah. Ta izjemno hiter prevoz je poudaril napredek letalske tehnike. Kapetan Džal je bil opisan kot "vedno vesel in podjeten", kar je prispevalo k prazničnemu vzdušju.
BLEIBURŠKA TRAGEDIJA - Najbolje Čuvana Tajna na Svijetu
Vremenski obeti - sončno in vroče: Pomisleki glede udobja obiskovalcev
Vremenski obeti so napovedovali sončno in vroče vreme, zato je bil obiskovalcem svetovano, naj ne hodijo goli z glavo, da bi se izognili omedlevici ali nesrečam. Na letališču je bilo poskrbljeno za osvežitev s šestimi restavracijami, ki so ponujale tudi toplo hrano. Ta podatek nakazuje na skrb organizatorjev za udobje obiskovalcev kljub ekstremnim vremenskim razmeram.
Naša krila v razmahu nad Ljubljano: Velika otvoritev in množični obisk
Otvoritev letališča na severnih tleh Jugoslavije je bila opisana kot "dan, ki ostane v zgodovini našega narodnega dela za veliko bodočnost zapisan z zlatimi črkami." Jutro je bilo popolno, s soncem, ki je posijalo skozi poletno meglico. Že od šeste ure zjutraj je na letališču "zavrelo svojevrstno življenje". Strokovnjaki so pregledovali letala, medtem ko so se druga za drugim dvigala in formirala v zraku. Piloti so že dopoldne kazali "vratolomno umetnost", še posebej pa je bil krasen "pogled na skupino sedmih letal, ki so v podobi klina zadivila slehernega." Prihajala so tudi nova letala iz sosednjih držav in domačih krajev.
Kmalu po prvi popoldanski uri so se na letališče začele "stekati množice ljudstva iz mesta in okolice, pa tudi iz oddaljenih krajev." Posebej je bilo opaziti "živo zanimanje pri naših kmečkih fantih, ki so prihiteli s kolesi, peš, pa tudi kar z vozmi, kakor romarji." Ob pol treh je nastajala že "kar huda gneča." Močan jugozahodnik je prinašal osvežitev, medtem ko so se zastave suhale. Vzdušje je bilo "čudovito praznično, kakor more biti le tedaj, kadar se narod zaveda svoje rasti in dela."
Za varnost obiskovalcev je bilo poskrbljeno
Za red so skrbeli policisti in orožniki, skupaj 39 mož, ter majhni oddelki vojaštva za pomožno varnostno službo. Okoli letališča je patruljiralo štiri policisti na konjih. Kljub izjemni vročini je bil dotok na letališče "rekorden prav gotovo še večji, kakor pred leti ob prvem letalskem mitingu." Naval na posebne vlake je bil izjemen, železniška uprava je morala podaljšati garniture z dodatnimi vagoni. Potniške blagajne so morale biti zaprte, množica pa je navalila na avtobuse.
V pričakovanju: Častni gostje in reprezentanca družbe
V okrašenem civilnem hangarju se je zbiralo vedno več častnih gostov, predstavnikov "vse ljubljanske družbe z odličnimi gosti iz Zagreba, Beograda, Novega Sada, Sarajeva in od drugod", ter zastopnikov "vseh naših druženih slojev uradniške in vojaške hierarhije, udruženj in korporacij." Zunaj pa je množica ustvarjala "presenetljivo pisan, živ okvir letališča."
Trojni blagoslov novega letališča: Verski obredi in uradni govori
Ob 15.20 je predsednik ljubljanskega aerokluba, g. Rado Hribar, pozdravil zbrano družbo. Nato so svečeniki treh veroizpovedi opravili blagoslovitev letališča. Sledil je govor ljubljanskega župana dr. Puca, ki je poudaril pomen otvoritve aerodroma v času "najtežje gospodarske krize". Zahvalil se je Aeroklubu, njegovemu predsedniku Radu Hribarju, narodnemu poslancu dr. Rapetu in podžupanu prof. Stanetu Rape.
Pozdravni let: Domači junaki v zraku
Šef letalskega centra dr. Stane Rape je napovedal pozdravni let domačega letala Lojzeta, ki ga je pilotiral Janko Colnar, in najhitrejšega vojnega letala Hawkerja pod poveljstvom kapetana Džala. Oba pilota sta z zglednim letom pozdravila novo letališko polje, Džalovo letalo pa je bilo opisano kot "besen zmaj", medtem ko je Lojze sledil kot "pohlevna, okrvavljena lastavica". Srečen pristanek obeh letal je požel "najživahnejšo pohvalo vsega občinstva".
V pričakovanju katastrofe: Napetost pri padalski točki
Sledila je točka s padali, ki je prinesla trenutke napetosti. Iz skupine petih vojnih dvosedov so skočile štiri svetle sence. Četrti padobran se je razvil šele po kakih 300 metrih, kar je povzročilo "trenutek grobne tišine" in strah pred katastrofo. Bučanje motorjev in zadržan dih množice sta ustvarila izjemno napeto vzdušje.
Letališče Polje: Zgodovina in transformacija
Letališče Polje je bilo odprto leta 1933 in je delovalo do leta 1979. Namenjeno je bilo civilnim in vojaškim propelerskim zrakoplovom. Po vojni je postalo izključno vojaško, nato pa se je leta 1954 jugoslovansko vojno letalstvo umaknilo, s čimer je letališče postalo popolnoma civilno. Z odprtjem letališča Brnik leta 1963 je staro letališče ostalo v uporabi le za športna letala. S širjenjem mesta in pozidavo okolice je postalo nevarno in je bilo leta 1979 dokončno zaprto. S tem je Ljubljana izgubila mestno letališče, kar je pomenilo konec možnosti za razvoj mladih letalskih kadrov. Letališka poslopja so propadala, mladina pa ni imela več dostopa do letalstva, kot je bilo to nekoč.
Obnova in javno-zasebno partnerstvo
Družba BTC je leta 2016 podpisala pogodbo z Mestno občino Ljubljana o javno-zasebnem partnerstvu za obnovo starega letališča. Pogodba predvideva obnovo letališkega stolpa in letališke stavbe v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji, ureditev okolice, postavitev otroškega igrišča ter predstavitev letalstva na zunanjih površinah. V prenovljenem kontrolnem stolpu bo urejena muzejska predstavitev zgodovine letališča in slovenskega letalstva. Muzej in zunanje površine bodo javno dostopni in brezplačni. Prenovljena letališka stavba bo namenjena komercialni rabi, vključno z gostinsko dejavnostjo. Obnovitvena dela naj bi bila zaključena v 16 mesecih po podpisu pogodbe, kar bi sovpadlo z 85. obletnico odprtja letališča.
Zapuščina in spomin na pionirsko obdobje
Letališče Polje je bilo prvo civilno letališče v Sloveniji in je predstavljalo pomemben korak v razvoju letalskega prometa na našem ozemlju. Kljub propadanju objektov in spremenjeni namembnosti območja, spomin na to pionirsko obdobje ostaja živ. Obnovljeni kontrolni stolp in letališka stavba, ki sta danes del nakupovalnega središča BTC City, sta pričevalca časa, ko je letalstvo predstavljalo simbol napredka in ambicij. Zgodba letališča Polje nas opominja na preteklost, ki je tlakovala pot sodobnemu letalstvu in na pomen ohranjanja zgodovinske dediščine.