Slovenija, dežela zelenja in raznolikosti, ponuja bogato izkušnjo za vsakega obiskovalca, ne glede na to, ali išče sprostitev v mirnem okolju ali pa se želi potopiti v kulinarične užitke. Ključni del te izkušnje predstavljajo nastanitveni obrati, ki segajo od preprostih sob in apartmajev do luksuznih hotelov, in katerih ponudba pogosto vključuje tudi kulinarične dobrote. Razumevanje zakonitosti, ki urejajo to področje, ter poznavanje specifik posameznih obratov je bistveno tako za ponudnike kot za goste.
Dejavnost hotelov in nastanitvenih obratov
Dejavnost hotelov spada v kategorijo gostinske nastanitvene dejavnosti. V dejavnost hotelov spada oddajanje nastanitvenih zmogljivosti potnikom, turistom in drugim gostom za krajši čas, običajno dnevno ali tedensko. Hoteli in podobni nastanitveni obrati nudijo nastanitve v sobah ali apartmajih, včasih tudi s prostorom za kuhanje. Zagotovljena je nastanitev v opremljenih sobah, dnevno čiščenje in pospravljanje sob. Gostom se lahko nudijo tudi dodatne možnosti in storitve: oskrba s hrano in pijačo, parkirišča, plavalni bazeni, telovadnice, rekreacijske površine, prostori za konferenco in srečanja.
Vsak nastanitveni obrat, ki se ukvarja s trženjem oziroma nudenjem prenočitev, mora svoj objekt vpisati v Register nastanitvenih obratov (RNO). Podatke o gostih in prenočitvah (iz knjige gostov) morajo nato poročati preko aplikacije eTurizem na spletni strani AJPES-a. Gostitelj pridobi kategorizacijo nastanitvenega obrata na spletni strani Ministrstva za javno upravo, delovna področja: turizem.
Kategorizacija nastanitvenih obratov:
Kategorizacija je razvrščanje nastanitvenih obratov po vrsti in kakovosti opremljenosti in storitev v različne kakovostne skupine - kategorije. Izvaja se v skladu s standardi opremljenosti in storitev, ki so določeni v ustreznih prilogah pravilnikov. Nastanitveni obrat, ki se kategorizira, mora predhodno izpolniti tudi splošne in posebne pogoje, predpisane s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah.
Nastanitveni obrat mora imeti na zunanji strani objekta ali v prostoru za sprejemanje gostov vidno označeno kategorijo oziroma pridobljeno število zvezdic ali drug kategorizacijski simbol. Nastanitvenemu obratu se ob vpisu v register, vpisu sprememb podatkov v register ali izbrisu iz registra dodeli status nastanitvenega obrata, ki je lahko aktiven, neaktiven ali izbrisan. Aktiven nastanitveni obrat je obrat, v katerem se izvaja nastanitvena dejavnost. Neaktiven nastanitveni obrat je obrat, pri katerem se podatek o izvajalcu nastanitvene dejavnosti ne vodi zaradi izbrisa iz poslovnega registra ali se nastanitvena dejavnost več kot tri mesece ne izvaja. Izbrisan nastanitveni obrat je obrat, ki se izbriše iz registra nastanitvenih obratov na predlog izvajalca nastanitvene dejavnosti ali po uradni dolžnosti.
Podatki o zmogljivosti nastanitvenega obrata vključujejo število nedeljivih nastanitvenih enot (npr. soba). Podatek o dostopnosti nastanitvenega obrata vsebuje podatek o tem, ali nastanitveni obrat razpolaga z vsaj eno sobo, ki je dostopna gibalno oviranim osebam. Podatki o ponudbi in drugih storitvah nastanitvenega obrata obsegajo podatke, ki jih izvajalec nastanitvene dejavnosti vpiše v register v zvezi z dodatno ponudbo in storitvami, ki jih nudi gostom. AJPES na podlagi popolnega predloga vpiše nastanitveni obrat v register in mu določi enolično identifikacijsko številko.
Registracija živilskega obrata in varnost hrane
Za opravljanje gostinske dejavnosti je potrebna registracija živilskega obrata pri Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), in sicer najpozneje 15 dni pred pričetkom opravljanja dejavnosti. Objekt, v katerem se izvaja gostinska dejavnost, mora biti ustrezno označen, imeti mora ustrezno uporabno dovoljenje, upoštevati se morajo minimalni prostorski pogoji, zunanje površine morajo biti ustrezno urejene. Zagotoviti se mora minimalen obseg storitev za določen gostinski obrat, obratovati se mora v rednem obratovalnem času, ki ga mora potrditi občina.
Varno živilo je tisto živilo, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika. Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet. Zagotavljanje varnosti živil je bistven celosten pristop, ki upošteva dejstvo, da je oskrba z živili vezana na živilsko verigo, ki sega od njive do mize. Pomembno je, da je vsak člen v verigi definiran, nadzorovan in obvladovan.
Nosilec živilske dejavnosti ima glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti skladno s predpisi vzpostavljen na osnovah HACCP sistema.
Nosilec živilske dejavnosti mora pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) registrirati vsak obrat, v katerem izvaja katero koli aktivnost v povezavi z živili, razen prehranskih dopolnil ali živil za posebne skupine, najpozneje 15 dni pred pričetkom obratovanja. V primeru živilskih obratov prehranskih dopolnil ali živil za posebne skupine je potrebna registracija obrata pri Zdravstvenem inšpektoratu RS.
Cenovna politika in obratovalni čas
Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga. Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.
Gostinec določi obratovalni čas gostinskega obrata samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi. Če v okvirju gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (npr. hotelska restavracija), gostinec prijavi obratovalni čas tudi za vsako tako enoto. Gostinec oziroma kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata:
- Gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov ter kmetije z nastanitvijo: med 0. in 24. uro.
- Restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije: med 6. in 2. uro.
- Slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice: med 6. in 24. uro.
- Obrati za pripravo in dostavo jedi: med 0. in 24. uro.
- Gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov: med 0. in 24. uro.
Obratovalni čas gostinskega obrata v večnamenskem objektu (trgovsko poslovni centri ipd.) mora biti določen v skladu z merili iz prejšnjega odstavka in ne sme biti v nasprotju z obratovalnim časom večnamenskega objekta.
Gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijačo, in so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj ter izletniške kmetije na teh območjih smejo obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.).
Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven obratovalnega časa, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času. Obratovalni čas prijavi na obrazcu za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije), ki je priloga Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij. Za gostinstvo pristojni organ občine vlogo potrdi, nato pa potrjen obrazec najkasneje v 15 dneh vrne gostincu ali kmetu. Razpored obratovalnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat.
Omejitve glede prodaje alkohola in tobačnih izdelkov
Pri izvajanju dejavnosti se morajo upoštevati omejitve prodaje tobačnih izdelkov in omejitve prodaje ter ponujanja alkoholnih pijač. Prodajalec oziroma ponudnik sme od vsake osebe, za katero domneva, da je mlajša od 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z osebno izkaznico ali drugo javno listino. Če oseba to odkloni, ji ne sme prodati oziroma ponuditi alkoholnih pijač.
Prodaja alkoholnih pijač je prepovedana med 21. uro in 7. uro, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa. V gostinskih obratih je prepovedana prodaja žganih pijač od začetka delovnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldne.
Prepovedana je proizvodnja in prodaja cigaret, ki na embalaži nimajo natisnjenih podatkov o tem, koliko miligramov katrana, nikotina in ogljikovega monoksida vsebuje posamezna cigareta. Ti podatki morajo obsegati najmanj 10% površine bočne strani embalaže.
Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let. Prepoved prodaje tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, mora biti v prodajalni tobačnih izdelkov objavljena na vidnem mestu. Prodajalec sme od vsake osebe, ki kupuje tobačne izdelke in za katero domneva, da še ni stara 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z javno listino. Samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, ki prodaja tobak, tobačne in povezane izdelke mora pridobiti tudi dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za dobave tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov.
Davčno potrjevanje računov
Subjekt, ki posluje z gotovino, mora pri gotovinskih plačilih račune davčno potrjevati. Pod gotovino se štejejo tako plačilo z gotovino kot plačila s plačilnimi/kreditnimi karticami ali drugim načinom plačila, ki ni neposredno plačilo računa na vaš transakcijski račun. Davčno lahko račune potrdite na dva načina: z uporabo davčnih blagajn ali z vezano knjigo računov.
Pred začetkom izdajanja računov mora zavezanec sprejeti interni akt, kjer predpiše pravila za dodeljevanje zaporednih številk, popiše svoje poslovne prostore in jim dodeli oznako. Davčnemu organu je treba sporočiti podatke za vsak posamezen poslovni prostor in podatke podpisati z namenskim digitalnim potrdilom.
Davčne blagajne: Izdajanje računov se izvaja z uporabo ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave (davčna blagajna kot program). Za postopek potrjevanja računov preko elektronske naprave je treba uporabljati namensko digitalno potrdilo, ki ga Ministrstvo za javno upravo izda brezplačno.
Vezana knjiga računov: Zavezanec lahko izdaja račune tudi zgolj z uporabo vezane knjige računov. Vezano knjigo zavezanci pridobijo v prosti prodaji. Pred prvo uporabo jo morajo potrditi pri Finančni upravi RS preko portala eDavki. V primeru uporabe vezane knjige računov mora zavezanec davčnemu organu preko elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, do desetega dne v mesecu. Vsak račun mora vsebovati enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR).
Gostoljubje v Gostišču Pod Orehi
Gostišče Pod Orehi, skrito v mirni vasici Kraberk, v zelenem osrčju Slovenije, je toplo, družinsko vodeno gostišče, ki ponuja mirno namestitev, domače jedi in vino ter pristno slovensko gostoljubje. Gostišče se nahaja na naslovu Kraberk 9 v bližini mesta Slovenske Konjice in je obdano z bujnimi griči, travniki in gozdovi. Vsa hrana na fotografijah je bila pripravljena v gostišču.
Za pot do gostišča uporabite avtocestni izvoz Slovenske Konjice, zavijte levo in sledite glavni cesti. Sledite obcestnim tablam Žička kartuzija, nadaljujte pot pod viaduktom avtoceste in po dvesto metrih zavijte levo pri rumenem napisu Gostišče pod orehi.
Cene in opis storitev: Vse cene so v EUR, vsebujejo DDV in veljajo v trenutku potrditve naročila. Pridržujemo si pravico do sprememb in napak v cenah, napisanem besedilu in tehničnih opisov brez predhodnega obvestila.
Pravna podlaga in avtorske pravice
Besedilo, ki opisuje pravne vidike gostinstva in nastanitvenih dejavnosti v Sloveniji, se lahko nanaša na različne zakone in pravilnike, kot so Zakon o gostinstvu, Zakon o varstvu potrošnikov, Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za gostinske obrate ter Uredbe EU o uradnem nadzoru nad živili.
Glede avtorskih pravic je pomembno vedeti, da v Sloveniji po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela trajajo 70 let po zakoniti objavi dela. Delo, ki je objavljeno v javni domeni, pomeni, da so avtorske pravice nanj potekle.
tags: #sobar #v #hotelu #prenocisce #hrana